Psihologinja Hana Hawlina je v Številkah govorila o dehumanizaciji. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Številke v poletnih tednih počivajo, zato v tem obdobju delamo pregled pete sezone. Predstavili smo vam že dogajanje na kulturnem področju, tokrat delamo povzetek psiholoških tem.

Pomagajte pri pripravah na 6. sezono

Polona Matjan Štuhec: Zdrava mera narcisizma je dobra
Ena od gostij je bila specialistka klinične psihologije Polona Matjan Štuhec, ki je predstavila narcisizem. Med drugim je poudarila, da mora vsakdo imeti zdravo mero narcisizma: "V vsaki stvari je kontinuum do patologije. Recimo spanje, ravno prav je zdravo, premalo spati ni dobro, preveč spati je bolezen. Ravno prav železa v krvi je zdravo, premalo in preveč pa ni dobro. Ravno tako je z narcisizmom. Raziskave kažejo, da normalni narcisizem pomeni, da imajo zdravi ljudje rahlo boljšo podobo o sebi, kot to menijo drugi. Če bi imeli ocenjevalno lestvico, kako nekdo, ki je zdrav, vidi sebe po sposobnostih, uspehih in zunanjem videzu, je rahla diskrepanca. Kar pomeni, da sebe vidi nekoliko bolje, kot ga vidijo drugi. Če se ta slika sklada, se pravi človek sebe opiše tako, kot ga opišejo drugi, takrat je rahlo depresiven. Manjka mu nekega zdravega veselja in radosti v življenju. Zdrava mera je tako nujna."

Tina Bregant: Pri vzgoji pokurimo 13 milijonov kalorij
Pediatrinja Tina Bregant je na vzgojo otrok pogledala skozi prizmo možganov. Vzgoja otrok je zelo naporna, saj človek pri tem skupaj porabi okrog 13 milijonov kalorij: "V naravi so različne strategije preživetja. Nekateri imajo veliko potomcev in za njih slabo skrbijo (npr. vinske mušice), obstajajo pa tudi živalske vrste, ki imajo malo potomcev, pa za njih dobro skrbijo, npr. sloni, delfini ali levi. V naravi je tako, da "dovolj dobra strategija" pomaga pri preživetju, da se ohrani. Mi smo vrsta, ki nimamo veliko potomcev, zanje pa dobro poskrbimo."

Hana Hawlina: Zlo ni le stvar nekaj gnilih jabolk
Psihologinja Hana Hawlina je gostovala pred tednom možganov in predstavila poskuse Philipa Zimbarda, ki kažejo, da ima vsak človek v sebi lahko kapaciteto za zlo: "To ni stvar le nekaj pokvarjenih jabolk, na kar se je sicer izgovarjala ameriška vojska pri zločinih in izživljanjih v zaporih. Američani so se izgovarjali z "nekaj gnilimi jabolki". Zimbardovi eksperimenti pa to obrnejo na glavo. Vsak posameznik se v določenih razmerah lahko vede zlobno in kruto. Naše delovanje ‒ dobro ali zlo ‒ je bolj odvisno od okoliščin kot pa naše osebnosti."

Leja Dolenc Grošelj: Poznejši začetek pouka
Somnologinja Leja Dolenc Grošelj je govorila o pomenu spanja, med drugim priporoča, da bi se začetek pouka v slovenskih šolah preložil na poznejši čas: "V ZDA so ugotovili, da pouk med 7.00 in 8.30 ni primeren. Tam so precej vezani na šolske avtobuse, pozneje pa, ko imajo otroci vozniški izpit, se sami vozijo v šolo. Ugotovili so, da je premik ure za začetek pouka na 8.30 ali 9.00 bistveno zmanjšal telesno težo, izboljšal učni uspeh in zmanjšal število prometnih nesreč pri mladih. Ugotovili so tudi, da je manj tveganega vedenja, manj uporabe alkohola in mamil. S poznejšim začetkom pouka bodo dijaki dlje v šoli, kar pomeni, da bodo krajši čas prepuščeni sami sebi, preden se bodo starši vrnili domov, zato manj posegajo po različnih nedovoljenih snoveh."

Valentin Bucik: Pri inteligentnosti je pomemben kontekst
Možgani so zelo povezani pri konceptu inteligentnosti, ki nam ga je predstavil psiholog Valentin Bucik. Opozoril je, da smo preveč fokusirani na samo številko, bolj je pomemben kontekst: "Domorodec iz Mikronezije bo izpadel zelo neinteligenten, če ga boste na letališču v New Yorku postavili pred nalogo, da mora v eni minuti najti pravo letalo in prava vrata, da ne bo zamudil poleta. V istem trenutku bo moral sprocesirati celo kopico informacij, da bo prišel do prave odločitve. Za nekega poslovneža, ki večkrat tedensko leti, to ne bo predstavljalo nobenega problema, gotovo bo videti bolj inteligenten kot prej omenjeni domorodec. Zdaj pa dajte poslovneža ponoči v lesen čoln v neko mikronezijsko otočje in od njega zahtevajte, da pride v neki pristan, pri čemer se lahko orientira le po zvezdah. Verjetno bo v svojem ravnanju videti zelo neinteligenten."

Vita Poštuvan: Samomor je stigmatiziran
Ob koncu sezone smo gostili še eno psihologinjo ‒ Vita Poštuvan je predstavila strategijo preprečevanja samomorov. V pogovoru je povedala, da je samomor stigmatiziran: "Stigma je zelo pomemben dejavnik. Brez tega bi o samomoru najbrž govorili drugače. To ni nekaj novega, saj se vleče skozi celotno človeško zgodovino. Verjetno je izhajala iz tega, da so z izključujočimi rituali želeli preprečevati samomore, da se ne bi več ponavljali. Danes o tem težko govorimo, težko rečemo, da je sorodnik umrl zaradi samomora. To pomeni, da izhajam iz take družine. Kaj to pove o meni? Se bo nekoč meni 'zmešalo' in lahko tako končam? Ves čas iščemo pravo ravnovesje, da na eni strani destigmatiziramo samomor, na drugi strani pa ga ne promoviramo."