V Moskvi so marca po potrditvi predloga zakona v prvem branju v parlamentu izbruhnili protesti, ki se jih je udeležilo več tisoč ljudi. Foto: Reuters
V Moskvi so marca po potrditvi predloga zakona v prvem branju v parlamentu izbruhnili protesti, ki se jih je udeležilo več tisoč ljudi. Foto: Reuters

Zakon, ki ga je sredi aprila potrdila duma, maja pa ga je podpisal predsednik Vladimir Putin, predvideva vzpostavitev neodvisne infrastrukture za rusko medmrežje, imenovano Runet (Рунет), ki bo Rusiji ob morebitnem kibernetskem napadu omogočil prekinitev povezav s svetom.

Neodvisni internet bo lahko deloval tudi, ko bodo prekinjene povezave s strežniki zunaj Rusije. To pomeni, da bo Rusija pripravljena, če jo bodo druge države želele odklopiti od spleta, pojasnjujejo.

Zagovorniki zakona pravijo, da gre za vprašanje nacionalne varnosti, aktivisti pa opozarjajo, da bodo novi ukrepi na koncu usmerjeni v kritike Kremlja, in ne proti zunanjim sovražnikom.

Večji nadzor podatkov

Glavni nadzorni organ, ki bo ob morebitnem napadu prevzel nadzor nad medmrežjem, bo ruski telekomunikacijski regulator Roskomnadzor. Glede na določbe zakona bodo morali vsi ponudniki poročati Roskomnadzoru o poteku spletnega prometa in svojih strankah.

Eden izmed ciljev zakona je po navedbah oblasti tudi ohraniti čim več podatkov, ki si jih izmenjujejo ruski spletni uporabniki, znotraj državnih meja. S tem naj bi ruske uporabnike zaščitili pred zunanjimi grožnjami.

Nepregledno onemogočanje vsebin

Organizacija za svobodo medijev Novinarji brez meja ob tem opozarja, da novi zakon "dviguje cenzuro medmrežja v Rusiji na novo raven". Kot pojasnjujejo kritiki, nova zakonodaja omogoča oblastem, da na spletu onemogočijo vsebine, ne da bi javnost obvestile, kaj so onemogočile in zakaj.