Slovenske znanstvenice menijo, da za njih veljajo drugačna merila kot za moške kolege. Foto: epa
Slovenske znanstvenice menijo, da za njih veljajo drugačna merila kot za moške kolege. Foto: epa

Ženske so v znanosti še vedno v manjšini, še posebej v naravoslovju in v tehničnih vedah, je razkrila mednarodna raziskava Univerze Georgea Washingtona, Kemijskega inštituta in Univerze na Primorskem na osnovi meril ameriških univerz MIT in Harvard, ki so jo predstavili na konferenci o prikritih oblikah diskriminacije žensk v znanosti v Mariboru.

V raziskavi so anketirali več kot 1.500 znanstvenikov in znanstvenic iz vse Slovenije. Kar 68 odstotkov znanstvenic pa je izrazilo mnenje, da moški in ženske nimajo enakih možnosti za napredovanje v znanosti. Med moškimi anketiranci je takšen odgovor podalo le 39 odstotkov. Že razmeroma majhen delež moških, ki so si vzeli čas in odgovorili na vprašalnik, pa naj bi kazal na to, da jih problematika enakosti med spoloma ne zanima tako močno kot ženske.

Moški se v karieri manj ozirajo na osebne zadeve
Omenjena raziskava je med drugim razkrila, da imajo moški več podpore v delovnem okolju kot ženske in da se pri svoji karieri manj ozirajo na osebne zadeve. Kar 61 odstotkov žensk in 17 odstotkov moških je bodisi upočasnilo bodisi celo ustavilo svojo poklicno pot iz osebnih razlogov, kot so družina, bolezen ...

Ženske znanstvenice se pogosto čutijo strožje ocenjevane kot njihovi moški kolegi in tudi diskriminirane pri podeljevanju nazivov, nagrad, štipendij ...

"Moških položaj žensk v znanosti, še posebej v naravoslovno-tehničnih znanostih, ne zanima," je povedala matematičarka Dušanka Janežič in opozorila, da se morajo ženske bolj postaviti same zase. "Ženske nočemo, da bi bile privilegirane. Rade bi le, da je meter dolg en meter tako za moške kot za ženske. Ker zdaj ni. Zdaj je ženski meter daljši od moškega," je poudarila Janežičeva.

Diskriminacija je vidna že v poimenovanjih
Sociologinja Maca Jogan je na konferenci, ki jo organizira Komisija za ženske v znanosti, izpostavila, da je bilo potrebnega pol stoletja, da so na slovenskih fakultetah začeli uporabljati izraze asistentka, doktorica ali profesorica (namesto gospa asistent, gospa doktor in gospa profesor).

"Vstopanje žensk v akademsko izobraževanje in raziskovalno ter znanstveno delovanje je potekalo in poteka v družbenih okoliščinah, v katerih se le počasi razkrajajo seksistični vzorci delovanja in v katerih se še očitno ohranjajo značilnosti dolgotrajne spolne delitve dela z vključeno žensko podrejenostjo," je dejala Joganova.