Kralju kuščarjev ‒ tyrannos v grščini pomeni kralj, sauros pa kuščar ‒ se bo poklonila nova razstava v slovitem Ameriškem prirodoslovnem muzeju v New Yorku.

Tiranozaver je imel perje, ki je bilo v mladosti najbrž gostejše kot v odrasli dobi, in pernat rep. Znanstveniki sicer niso našli nobenega ostanka tiranozavra, na katerem bi bili ostanki peres, a iz svojega poznavanja tiranozavrovih sorodnikov in evolucije dinozavrov si upajo sklepati, da je perje dejansko imel. Foto: AP

Za to, da je imel tiranozaver perje, imamo točno toliko dokazov kot za to, da so neandertalci imeli dlake.

Mark Norell

Ogromna stavba na Upper East Sideu v New Yorku v svojih depojih hrani več kot 33 milijonov artefaktov, a tiranozaver trenutno kraljuje nad vsemi.

Paleontologi po zaslugi odkritij v zadnjih letih o tiranozavru vedo več kot kadar koli prej, in prav to novo znanje bo v ospredju razstave T-Rex: The Ultimate Predator (Plenilec vseh plenilcev). Za obiskovalce bo vrata odprla v ponedeljek, 11. marca.

Na "tiranozavrovi" razstavi bodo ljudje lahko spoznali tudi celo razširjeno družino dinozavrskega zvezdnika. Njegov razvoj bodo lahko spoznali prek serije modelov v naravni velikosti, interaktivnih eksponatov in integracije z virtualno resničnostjo. Model tiranozavra, ki so ga ustvarili za to razstavo, velja za znanstveno najbolj verodostojen model tiranozavra v zgodovini.

V "najstniških letih" se je povprečen tiranozaver vsak dan zredil za dve kili in pol. Njegova življenjska doba nikoli ni bila daljša od 30 let. Foto: AP

Smo v "zlati dobi paleontologije"
Kustosa newyorške postavitve sta med vodilnimi znanstveniki na svojem področju: Mark Norell je v muzeju zadolžen za fosile dvoživk, kuščarjev in ptic, Gregory Erickson pa je paleobiolog na državni univerzi na Floridi. Druži ju prepričanje, da je tiranozaver samo navaden dinozaver z dobro publiciteto ‒ v njem vidita neverjeten dosežek evolucije.

Norell opozarja, da ima predvsem fascinacija s tiranozavri zasluge za rastoče število novih strokovnjakov in odkritij v paleontologiji. Na razpolago imajo tudi iz leta v leto bolj sofisticirane metode preučevanja fosilov. "V zadnjih tridesetih letih se je število tiranozavrov, ki jih poznamo, potrojilo. Tehnologija nam je prav tako odprla nove poti. Zlata doba paleontologije je prav zdaj."

Za perje na maketi mladega tiranozavra je bilo treba žrtvovati cel kup metel. Foto: AP

Stare najdbe pripovedujejo nove zgodbe
Študije fosilov s pomočjo rentgena, kemičnih analiz in novih načinov mikroskopiranja so znanstvenikom pomagale razumeti več o vedenju, čutih in sposobnostih tiranozavra. Preučevanje tega, kje in kako so bile mišice pričvrščene na čeljust, je denimo razkrilo, da je svoje žrtve stisnil s 3.500-kilogramsko silo, kar je dvakrat več, kot zmore katero koli trenutno živeče bitje.

Koproliti ‒ fosilizirani iztrebki ‒ so razkrili prisotnost delno prebavljenih kosti, kar pomeni, da je imel tiranozaver dovolj močno želodčno kislino, da jih je lahko prebavil.

"James Dean med dinozavri"
Na podlagi mikroskopskega preučevanja rastnih obročev zna Erickson določiti, koliko je bil star vsak individualen tiranozaver in kako hitro je zrasel. V "najstniških letih" se je povprečen tiranozaver vsak dan zredil za dva kilograma in pol. Njegova življenjska doba nikoli ni bila daljša od 30 let, zato ga Erickson imenuje "James Dean med dinozavri": "Živi hitro, umri mlad".

Upodobitve z luskasto kožo so bile napačne
Tiranozaver je imel perje, ki je bilo v mladosti najbrž gostejše kot v odrasli dobi, in pernat rep. Znanstveniki sicer niso našli nobenega ostanka tiranozavra, na katerem bi bili ostanki peres, a iz svojega poznavanja tiranozavrovih sorodnikov in evolucije dinozavrov si upajo sklepati, da je perje dejansko imel. Dr. Norell: "Za to, da je imel tiranozaver perje, imamo točno toliko dokazov kot za to, da so neandertalci imeli dlake."

Sodeč po fosiliziranih odtisih stopal je bil tiranozaver družabna žival. Še posebej mlajši tiranozari so najbrž lovili v tropih. Foto: AP

Ljudje, ki ne preučujejo dinozavrov, se pritožujejo, da vso pozornost dobijo dinozavri. Ljudje, ki preučujejo dinozavre, se pritožujejo, da vso pozornost dobijo teropodi. Ljudje, ki preučujejo teropode, se pritožujejo, da vso pozornost dobijo tiranozavri.

Stephen Brusatte, paleontolog

Mrhovinar ni bil
Nekaj časa je v izvedenskih krogih obstajala debata okrog tega, ali je bil tiranozaver morda neke vrste mrhovinar, češ da naj bi bil preveč štorast, da bi lahko uspešno lovil plen. A stroka je našla dovolj sledi ugrizov na fosilih drugih dinozavrov, da si upajo trditi, da je bil lovec. Najbrž se je sicer hranil tudi z ostanki, tako kot večina plenilcev. Sodeč po fosiliziranih odtisih stopal je bil tiranozaver družabna žival. Še posebej mlajši tiranozavri so najbrž lovili v tropih. V odraslih letih se je njihovo obnašanje spremenilo, saj zaradi večje teže in velikosti niso bili več tako okretni.

Jurski park nam je lagal: tiranozaver bi nas zlahka videl
V razmerju s telesom je imel tiranozaver pravzaprav precej velike možgane, kar pomeni, da je bil najverjetneje pametnejši od povprečnega dinozavra. Imel je izvrsten vid in dobro globinsko zaznavanje. Njegova ušesa so bila prilagojena na zaznavanje nizkih frekvenc, po možganski ovojnici pa je imel tudi odličen voh, kar naj bi bilo pri dinozavrih redko.

Postopna, a zanesljiva pot na čelo prehranjevalne verige
Družina dinozavrov, v katero sodi tiranozaver, je štela še več kot dva ducata drugih vrst, po svetu pa so lomastili že sto milijonov let pred njim. Prvi tiranozavrovi predniki so bili majhni, približno take velikosti, kot so danes kokoši. Mnogi so bili velikosti psa ‒ v tistih dolgih milijonih let pred prihodom "kralja" tiranozavri niti slučajno niso bili najučinkovitejši med plenilci. "Večji del njihove zgodovine tiranozavri niso bili nič posebnega," je za The New York Times pojasnil paleontolog Stephen Brusatte. "Bili so plenilci drugega ali tretjega ranga." Vzpon tiranozavra na čelo vseh dinozavrov je "tečaj iz uspešnosti evolucije", kot se je izrazil Brusatte. Vseeno pa se je treba zavedati, da na vrhu prehranjevalne verige niti ne bi bilo prostora za novo vrsto, če ne bi nekatere ‒ na primer alozavri ‒ do takrat že izumrle.

What Did a Baby T. rex Look Like?