Uradno stališče. Foto: Cern
Uradno stališče. Foto: Cern

Dosegli smo nov mejnik pri našem razumevanju narave. Odkritje delca, konsistentnega z Higgsovim bozonom, odpira vrata še bolj natančnim meritvam, ki zahtevajo še več podatkov in ki bodo natančno določile lastnosti novega delca ter najverjetneje osvetlile ostale skrivnosti našega vesolja.

Rolf Heuer, direktor Cerna
Higgs
Podatki kažejo, da se pri energiji 125 GeV dogaja nekaj posebnega. Foto: Cern
Cern
Na sedežu Cerna v Ženevi se pričakuje potrditev največjega fizikalnega odkritja zadnjih desetletij. Foto: EPA

je ocenjena na 1 proti 2,5 milijona.

Z novo napravo, ki je zelo povečala ločljivost detektorja ostankov po trkih delcev, in z izboljšano metodologijo kombiniranja mase podatkov so dosegli ogromen napredek, je na tiskovni konferenci Evropskega centra za jedrske raziskave (Cern) dejal predstavnik organizacije Joe Incandela. "Večino najpomembnejših podatkov smo zbrali v zadnjem mesecu," je dejal.

Slovenski sodelavec Cerna, Marko Mikuž, bo gostoval v TV Dnevniku ob 19. uri. Vabljeni k ogledu!

V šali je dodal, da zaradi obdelave vseh teh podatkov v zadnjih dneh znanstvena ekipa skoraj ni spala. Razlog za nespečnost je bil za znanstvenike zelo vznemirljiv.
Odkrili so nov delec, ki je konsistenten s teorijo o Higgsovem bozonu, je zatrdil Incandela. Poudaril pa je, da bodo v prihodnjih tednih podatke še dodatno analizirali.

Kaj sploh je Higgsov bozon in kaj bi odkritje pomenilo za nas?
Več si lahko preberete tudi v Cernovem glasilu The Bulletin (v angleškem jeziku).

"Ta dan je zelo poseben," je izjavil. Podatki so po njegovih besedah "zelo močni in zelo trdni, saj jih drugače ne bi predstavljali" - dosegli so stopnjo zanesljivosti, ki se ji lahko pripiše tudi naziv "odkritje".

Zanesljivost je dosegla stopnjo 4,9 sigma. V zapletenem znanstvenemu svetu to pomeni možnost 1 proti dvema milijonoma, da se signal, ki so ga opazili, pojavi v primeru, da Higgsov bozon ne obstaja.
Stopnja 5 sigma posplošeno pomeni možnost, da bi pri metu kovanca kar 20-krat zaporedoma padla ista stran.

Dokončna potrditev v 3 ali 4 letih
"Kar lahko povemo, je, da smo našli nov delec, da je ta delec bozon, in da v okviru tega, kar smo bili zmožni že preiskati, ustreza lastnostim Higgsovega bozona iz standardnega modela," je preko Skype povezave povedal vodja slovenske skupine raziskovalcev v Cernu Marko Mikuž. Mikuž sicer pričakuje dokončno potrditev identitete delca v roku treh ali štirih let, a dodaja, da bi končna potrditev lahko prišla že prej. "Včasih se pustite od fizikov presenetiti tudi v pozitivnem smislu," je povedal.

Obstoj novega delca so potrdile meritve dveh ločenih skupin znanstvenikov v švicarskem Cernu - ekipe projekta Atlas, ki jo sestavlja okoli 3.000 raziskovalcev, in ekipe projekta CMS, v kateri sodeluje 2100 strokovnjakov.

Pri odkritju novih delcev je še posebej pomembna natančnost meritve. Obe skupini sta potrdili, da so zbrani podatki dosegli raven gotovosti 5 sigma, kar je po strogih znanstvenih standardih dovolj za potrditev odkritja. Znanstveniki poskušajo obstoj Higgsovega bozona sicer dokazati že več kot 40 let.

Skupaj je pri raziskavah po besedah Mikuža sodelovalo 175 institucij, slovenska ekipa pa je pri projektu Atlas sodelovala že od leta 1996. Med drugim so pomagali zgraditi del sledilnega sistema za projekt Atlas, postavili pa so tudi sistem za detekcijo anomalij v Cernovem Velikem hadronskem trkalniku (LHC).

Atlas s še večjo verjetnostjo
Odkritje izhaja iz sistema CMS, enega izmed dveh sistemov v Cernu. Pravkar predstavljajo izide drugega sistema, imenovanega Atlas. Predstavnica projekta Atlas Fabiola Gianotti je zatrdila, da so pri svojem delu prišli celo do stopnje verjetnosti 5 sigma.
Pri projektu tudi slovensko znanje
Pri Atlasu sodeluje tudi deset Slovencev. Pri obdelavi ogromne količine podatkev se uporabljajo večje gruče računalnikov, ki se povezujejo v mreže, so sporočili z Arnesa in Instituta Jožefa Stefana.
V letu 2012 je bilo na gručah omenjenih organizacij izvedenih dva milijona nalog oz. 1,5 odstotka vseh nalog pri projektu Atlas.
Na konferenci je bil sicer prisoten tudi tudi Britanec Peter Higgs, ki je ob prihodu požel bučen aplavz.

Znanstveniki so tako posredno, a še vedno ne dokončno in neposredno potrdili obstoj tega skrivnostnega delca, ki bi pomagal razjasniti temeljne zakone vesolja. Predstavitev zadnjih izsledkov raziskav iskanja Higgsovega delca poteka tudi na ljubljanskem Institutu Jožefa Stefana.
Obstoj delca je zelo težko z gotovostjo potrditi. Higgsov bozon dokazujejo tako, da iščejo njegove ostanke med stotinami miljard trkov v Cernu. Bozon nemudoma razpade, v nepregledni množici ostankov pa iščejo vzorce, ki bi jih lahko pripisali bozonu.
Pred fizikalnim odkritjem stoletja?
Ameriški fiziki so v ponedeljek sporočili, da so našli močne znake o obstoju Higgsovega bozona, vendar čakajo še na podatke iz Evrope, ki jih bodo predstavili danes. Če bodo fiziki potrdili obstoj Higgsovega bozona, zadnjega manjkajočega delca v standardnem modelu fizike osnovnih delcev, bo to eno najpomembnejših znanstvenih odkritij v zadnjem stoletju.

"Naši podatki močno kažejo na obstoj Higgsovega bozona, vendar bodo odkritje potrdili rezultati poskusov v velikem hadronskem trkalniku v Evropi," je pred dnevi povedal tiskovni predstavnik pospeševalnika delcev Fermilab v ameriški zvezni državi Illinois.

"Tevatron je moral v svoji življenjski dobi proizvesti na tisoče Higgsovih delcev, če sploh obstajajo, zdaj pa jih moramo najti v podatkih, ki smo jih zbrali," je dejal fizik iz Fermilaba in z italijanskega inštituta za jedrsko fiziko Luciano Ristori.

Iskanje igle v senu na potenco
Fizik Joe Lykken je pred dnevi povedal, da je Higgsov bozon podoben energetskemu polju, ki daje maso predmetom, vendar tako rekoč takoj razpade na druge delce. Poleg tega bo le eden izmed bilijona trkov v trkalniku proizvedel Higgsov delec. "To je precej huje, kot iskati iglo v senu," je dejal Lykken in dodal, da skupaj z drugimi fiziki komaj čaka izsledke iz Evrope.

Teorija o obstoju Higgsovega bozona se je prvič pojavila v 60. letih prejšnjega stoletja, pomembna pa je za standardni teoretični model, ki pomaga razumeti šest delcev, ki sestavljajo vesolje.

Dosegli smo nov mejnik pri našem razumevanju narave. Odkritje delca, konsistentnega z Higgsovim bozonom, odpira vrata še bolj natančnim meritvam, ki zahtevajo še več podatkov in ki bodo natančno določile lastnosti novega delca ter najverjetneje osvetlile ostale skrivnosti našega vesolja.

Rolf Heuer, direktor Cerna