Krater Jezero od blizu. Panorama je nastala 20. februarja. Foto: NASA/JPL-Caltech
Krater Jezero od blizu. Panorama je nastala 20. februarja. Foto: NASA/JPL-Caltech

Vsi "surovi", še neobdelani posnetki so na voljo tukaj.

Spektakularne podobe pristanka na Marsu in vaša priložnost, da postanete astronavt

"To je prvič, da nam je uspelo ujeti dogodek, kot je pristanek na Marsu," je na novinarski konferenci dejal Michael Watkins, direktor Nasinega instituta JPL.

"25 let sem čakal na to, da bi lahko videl pristanek vesoljskega plovila na Marsu. Vredno je bilo čakati," je povedal Matt Wallace, namestnik vodje projekta Mars 2020, katerega del je rover Perseverance.

21,5-metrsko padalo. . Foto: NASA/JPL-Caltech
21,5-metrsko padalo. . Foto: NASA/JPL-Caltech

Videoposnetek je dolg tri minute in 25 sekund. Ne vsebuje torej vseh "sedmih minut groze", kot času med vstopom v ozračje in pristankom rečejo na Nasi, temveč del od odprtja padala naprej, torej od 11 kilometrov višine navzdol, piše v sporočilu za javnost.

"Te slike in videoposnetki so tisto, o čemer smo sanjali že leta," je povedal Allen Chen, ki je bil odgovoren za pristanek. Posnetek ni samo vizualno zanimiv za slehernika, temveč inženirjem nudi vpogled v dogajanje, o katerem so prej lahko le tuhtali in ga računalniško modelirali.

Video 1: Posnetek dela pristajalnega postopka

Umerjanje fotoaparata. Foto: NASA/JPL-Caltech
Umerjanje fotoaparata. Foto: NASA/JPL-Caltech

Žal jim med padanjem ni uspelo posneti zvoka. Temu je bil namenjen poseben mikrofon, a kot so se izrazili na Nasi, od njega niso dobili "uporabnih podatkov". Poudarili so, da ga niso razvili sami, temveč je bil pridobljen na trgu.

Se je pa mikrofon izkazal na tleh, kjer je ujel zvok Marsovega vetra in delovanje roverja.

Posnetek sam po sebi ni nič sapo jemajočega. Si pa lahko vsak izmed nas zapiše na koledarju, da je tistega februarskega dne leta 2021 prvič slišal zvok z Marsa.

Avdio 1: Zvok vključno z roverjevim šumom

Avdio 2: Zvok brez šuma

Video 3: Nekaj dni po pristanku so posneli prvo panoramo

Kosi odprave Mars 2020. Od leve proti desni: padalo in kapsula, nebesni žerjav, rover, toplotni ščit. Foto: NASA/JPL-Caltech
Kosi odprave Mars 2020. Od leve proti desni: padalo in kapsula, nebesni žerjav, rover, toplotni ščit. Foto: NASA/JPL-Caltech

Ni bil prvi mikrofon, je pa prvi deloval

Nasa je doslej dvakrat neuspešno poskušala ujeti zvoke Marsa. Prvi mikrofon je bil nameščen na odpravi Mars Polar Lander leta 1999, a je sonda treščila ob tla. Drugi je bil na Phoenixu iz leta 2008. Tega so preventivno izključili zaradi napake v programski opremi.

Neke vrste zvok je sicer posnela nepremična platforma InSight. Opremljena je namreč z občutljivim seizmometrom, ki beleži tresenje tal, zmoti pa ga lahko tudi veter, ki piha v kupolo. Nasa je te podatke prevedla v naslednji "zvočni" posnetek:

Perseverance ima dva mikrofona. Prvi je bil namenjen spustu in je bil uporabljen tokrat. Drugi je v osrednjem "jamboru", kvišku iztegnjeni kovinski palici z naborom znanstvenih instrumentov na vrhu. Ta še pride na vrsto.

Video 4: Leta 2011 je Curiosity med spustom naredil serijo fotografij, ki so jih nato združili

Zemljevid Jezera in okolice. Foto: ESA/DLR/FU Berlin, CC BY-SA 3.0 IGO
Zemljevid Jezera in okolice. Foto: ESA/DLR/FU Berlin, CC BY-SA 3.0 IGO

Perseverance je na Marsu pristal v četrtek ob 21.56 po našem času. Peljal se ne bo še lep čas. Inženirji še vedno preverjajo in vključujejo posamezne sisteme ter načrtujejo njegovo pot. Premikati se bo začel enkrat v prihodnjih 28 solih (marsovskih dnevih).

Je največji (3 m x 2,7 m x 2,2 m), najmasivnejši in najbolj napreden marsovski rover doslej. Na Marsu bo iskal sledi morebitnega življenja ali nekoč ugodnih razmer zanj. Vrtal bo v skale, jih segreval z laserjem in kemično analiziral, zbiral vzorce za prenos na Zemljo enkrat v prihodnosti, z radarjem preverjal strukturo tal, vse skupaj pa video- in zvočno snemal. Proizvajal bo tudi kisik.

Kot zanimivost: pristal je v kraterju Jezero, poimenovanem po bosanski vasi. V kraterju je nekoč dejansko bilo jezero. Vanj peljeta dve dolini, kjer naj bi nekoč tekli reki. Dolini sta poimenovani Sava Vallis in Neretva Vallis. Iz kraterja pa pelje dolina Pliva Vallis.

Video 5: Posnetek novinarske konference

Tako si je vse skupaj zamislil umetnik:

Foto: NASA/JPL-Caltech
Foto: NASA/JPL-Caltech

Tako je bilo v resnici:

Foto: NASA/JPL-Caltech
Foto: NASA/JPL-Caltech