Begunci na slovensko-avstrijski meji. Avstrijci bodo z novimi postopki na meji hitro ugotovili, kdo je upravičen, da zaprosi za azil v Avstriji. Foto: Reuters
Begunci na slovensko-avstrijski meji. Avstrijci bodo z novimi postopki na meji hitro ugotovili, kdo je upravičen, da zaprosi za azil v Avstriji. Foto: Reuters
Grčija
V prihodnjih dneh se bo začelo vračanje beguncev z grških otokov v okviru dogovora med EU-jem in Turčijo. Prebežniki na Lezbosu so zaradi tega že pripravili proteste. "Raje nas tukaj ubijte, kot da nas pošljete nazaj v Turčijo," piše na transparentih na ograji begunskega centra v vasi Moria. Trenutno je v Grčiji več kot 50.000 prebežnikov in migrantov. Foto: EPA

Vlada na Dunaju ta korak načrtuje kot odziv na izvedensko mnenje avstrijskih pravnikov, ki sta ga ministra za notranje zadeve in obrambo Johanna Mikl-Leitner in Hans Peter Doskozil predstavila v sredo.

V izvedenskem mnenju je letna omejitev števila beguncev na 37.500, to je zgornja meja beguncev, kot jo je določila vlada na Dunaju, označena za neskladno z mednarodnim pravom, a hkrati so pravniki ocenili, da ima država pravico z drugačnimi sredstvi omejiti begunski val.

Javni red in mir še vedno ogrožena
Avstrijska vlada bo zato občutno omejila dostop prišlekov do azilnega postopka, sta poudarila avstrijska ministra in izpostavila, da sta zaradi begunskega vala, ki traja od lani, še vedno ogrožena javni red in mir.

Avstrija bo zato v azilnem postopku obravnavala le še tiste primere, ki bodo nujni zaradi spoštovanja določil konvencije o človekovih pravicah. Pri tem je Mikl-Leitnerjeva navedla osmi člen konvencije, ki določa pravico do zaščite zasebnega in družinskega življenja. To bo vlada vključila v azilni zakon, ki bo po pričakovanjih začel veljati sredi maja.

V Avstrijo le sorodniki in tisti, ki jim grozi nehumano ravnanje oziroma smrt
Ali so izpolnjena merila za tak azilni postopek, bodo razjasnili s hitrim postopkom na meji oziroma v tamkajšnjih registracijskih centrih. S takšnimi postopki bodo avstrijske oblasti že v nekaj urah za posameznika ugotovile, ali obstajajo razlogi proti vrnitvi v varno tretjo državo. Kot so pojasnili na avstrijskem notranjem ministrstvu, bodo v državo dovolili le še tistim, ki že imajo svojce v Avstriji ali ki bi jim v sosednjih državah, kamor bi jih vrnili, grozila nehumano ravnanje ali smrt.

Avstrija prejela 14.000 prošenj za azil
Dunaj bo poleg tega še okrepil nadzor na meji, tudi na avstrijsko-italijanskem mejnem prehodu Brenner in na Gradiščanskem. Kot je to pojasnila Mikl-Leitnerjeva, za zdaj ni nobenega znaka za konec alarma, pri čemer je navedla, da več sto tisoč ljudi po zaprtju balkanske begunske poti skuša v Evropo priti prek Italije. Ob tem je Doskozil napovedal tudi konec prepuščanja beguncev proti Nemčiji. Mikl-Leitnerjeva je še povedala, da je Avstrija do konca marca prejela 14.000 prošenj za azil.

Število prebežnikov v Grčijo in Italijo se povečuje
Medtem pa iz Grčije sporočajo, da se je število prebežnikov, ki iz Turčije prihajajo na grške otoke, ponovno povečalo. V zadnjih 24 urah jih je tako prispelo 766. V ponedeljek in torek je prišlo 192 in 232 prebežnikov, v nedeljo 73. Trenutno je v Grčiji več kot 50.000 prebežnikov in migrantov. S prihodom pomladi se povečuje tudi število prihodov beguncev v Italijo. Skupno je v prvih treh mesecih v Italijo letos prispelo okoli 16.000 prebežnikov, kar je za 6.000 več kot v enakem obdobju lani.

Erjavec in Bozkir: Dogovor že prinaša učinke
Kljub temu sta slovenski zunanji minister Karl Erjavec in turški minister za zadeve EU-ja Volkan Bozkir na pogovorih v Ljubljani ocenila, da dogovor za zaustavitev migracijskih tokov iz Turčije v Evropo, ki sta ga ta mesec sklenili Evropska unija in Turčija, že prinaša učinke. Kot je dejal Erjavec, v zadnjem tednu dni niso zaznali nobenega prebežnika, ki bi prišel iz Turčije v Grčijo. Dodal je, da je za Slovenijo to zelo pomembno, saj je od začetka begunskega vala do zaprtja balkanske poti čez njeno ozemlje šlo 460.000 prebežnikov.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.