V julijski letalski nesreči šestsedežnega letala Piper so umrli štirje nemški državljani, ki so leteli iz Benetk proti Leipzigu. Kmalu po vstopu v slovenski zračni prostor je pilot sporočil klic na pomoč, letalo pa je po tistem silovito trčilo ob tla in zagorelo.

Kontrola zračnega prometa je takoj sprožila postopek iskanja, razbitine letala pa so v kratkem našli na gozdnatem pobočju približno dva kilometra severozahodno od vasi Predmeja v občini Ajdovščina. Preiskovalci so bili na mestu nesreče skupaj s predstavniki novogoriške policijske uprave dva dni. V krogu razbitine letala niso našli dela višinskega krmila. Še vedno poteka iskanje repnega dela letala, ki je za nadaljnjo preiskavo letalske nesreče zelo pomemben, še piše v uvodnem poročilu o nesreči, pod katerim se je podpisal glavni preiskovalec letalskih nesreč in incidentov Toni Stojčevski.

Ministrstvo za infrastrukturo ter Služba za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov sta zato za pomoč prosili pripadnike Slovenske vojske, da območje preiščejo z brezpilotnim letalom Belin, so pojasnili na ministrstvu za obrambo.

Zaledenitev ali konstrukcijska napaka?
Kot je ob ogledu vaje v izjavi novinarjem pojasnil Stojčevski, je pomembno, da postopek preiskovanja nesreče izpeljejo, kot to narekujejo mednarodni predpisi in standardi, po drugi strani pa bodo manjkajoči del, če ga najdejo, lahko uporabili v postopku analize materialov oz. izločitve nekaterih vplivov - torej pri iskanju odgovora na vprašanje, ali je šlo morebiti za konstrukcijsko napako ali zaledenitev ali kaj drugega. Preiskovalci torej še ne morejo reči, da so bile vzrok za nesrečo vremenske razmere. Uvodno poročilo je sicer razkrilo, da je v času letalske nesreče vreme omogočalo nastanek zmernih do močnih vertikalnih gibanj, turbulence in zaledenitev.

Preiskavo z brezpilotnikom so omejili približno na območje 2,5 kilometra od kraja trka, saj "glede na analizo leta iz radarskih posnetkov ugotavljamo, da je na določeni točki bilo nekaj narobe, da je odpadel horizontalni stabilizator", je pojasnil Stojčevski.

Če iskanje z brezpilotnim letalom, katerega uporaba je sicer primerna za preiskovanje letalskih nesreč predvsem zato, ker se mnogokrat zgodijo na težko dostopnih območjih, ne bo obrodilo sadov, bodo za dodatno pomoč prosili tudi upravo za zaščito in reševanje ter krajevno skupnost, je še napovedal Stojčevski.

Zmogljivosti brezpilotnega letala
Brezpilotnik Belin lahko leti največ tri ure naenkrat, do 5000 metrov visoko oziroma do 30 kilometrov daleč. Najbolj zmogljiv na njem je digitalni fotoaparat, ima pa tudi dve kameri, ki delujeta v vidnem oziroma infrardečem spektru, je nanizal podpolkovnik Tomaž Oblak. Razkril je, da bi s pomočjo infrardeče kamere lahko brezpilotnik uporabili tudi denimo pri iskanju oseb, ki bi se izgubile na nekem gozdnatem področju in podobno.

"Iskanje poteka na način, da območje, kjer bi se lahko nahajal del letala, poskeniramo s fotoaparatom in nato posnetek obdelamo na način, da izločimo vse moteče elemente in skušamo najti pogrešani del," je pojasnil Oblak. Tako je verjetno, da bodo del letala našli šele pri analizi posnetkov. Če ga ne bodo našli, pa lahko vsaj določijo območja, kjer bodo nadaljevali iskanje. Območje je zaradi konfiguracije terena zahtevno za prelet, je še dejal Oblak.

Bizjak napoveduje nove pridobitve
V Slovenski vojski imajo po Oblakovih besedah trenutno za pilotiranje brezpilotnikov usposobljeni dve dvočlanski ekipi. Kot je pojasnil državni sekretar Miloš Bizjak, je vojska sicer letos pridobila prvi komplet brezpilotnih letal, sledili pa mu bodo še trije, predvidoma do prihodnjega poletja.

Oprema je namenjena dograjevanju srednje bojne bataljonske skupine. "A že ko smo jih nabavljali, smo predvideli tudi uporabo v civilne potrebe. In zdaj je prišla potreba, da to zmogljivost ponudimo civilnemu okolju," je dejal Bizjak.

Tako so danes brezpilotnik prvič namenili za preiskavo terena, kjer se je zgodila letalska nesreča, na mizi pa imajo tudi že drugo zaprosilo, in sicer ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma zavoda za gozdove. "Želijo, da opazujemo hitro širjenje podlubnika in jim pomagamo pri ukrepanju," je pojasnil Bizjak. Kot je dejal, bi lahko začeli že naslednji teden, pri čemer načrtujejo, da bi najprej poskusili na testnem območju, če se bo uporaba brezpilotnika izkazala za uspešno, pa bodo območje opazovanja razširili.

Uporabo v civilne namene vojska hkrati uporablja tudi za usposabljanje pilotov. Bizjak sicer upa, da bodo lahko brezpilotna letala kmalu uporabili tudi za njihov prvotni namen, torej za izvidovanje na vojaškem področju.

Uvodno poročilo je sicer razkrilo, da je v času letalske nesreče vreme ustvarilo pogoje, ki so omogočali nastanek zmernih do močnih vertikalnih gibanj, turbulence in zaledenitev.