Ministrstvo za pravosodje je v skladu s svojimi pristojnostmi na podlagi 177. člena zakona o državnem tožilstvu nemudoma od vodje specializiranega državnega tožilstva zahtevalo poročilo o omenjeni zadevi, ki mora med drugim vsebovati konkretno opredeljene podatke o časovnih okoliščinah obveščanja vodje tožilstva o stanju zadeve, o vsebini načrtovanih oziroma izvedenih ukrepov v zadevi ter o morebitnih ukrepih vodje tožilstva zaradi zagotavljanja učinkovitosti in enotnosti pregona.

Poročilo mora biti pripravljeno in ministrstvu posredovano do torka, 11. julija 2017, ministrstvo pa bo odločitev o morebitnih nadaljnjih ukrepih sprejelo po preučitvi dokumentacije.

Specializirano državno tožilstvo napovedalo pritožbo
Specializirano državno tožilstvo je napovedalo pritožbo zoper odločitev, da se prisluhe Zoranu Jankoviću izloči in uniči. Tožilstvo vztraja, da so dokazi zakonito pridobljeni.

Zaradi sumov, da naj bi ljubljanski župan Janković od farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za redno zaposlitev v ljubljanskem Javnem zavodu Lekarna Ljubljana, so kriminalisti 17. decembra 2015 na Mestni občini Ljubljana in v prostorih Lekarne Ljubljana izvedli hišni preiskavi. Policija je kazensko ovadbo podala septembra lani, državna tožilka pa je zahtevo za preiskavo podala aprila letos.

.
Jankovićev zagovornik je nato 25. maja letos vložil predlog za izločitev dokazov, v katerem je zapisal, da se je rok, v katerem bi moralo tožilstvo začeti kazenski pregon, iztekel že 17. oktobra 2016, se pravi veliko prej, preden je tožilstvo dejansko sprožilo preiskavo. Sodnica je temu ugodila in odredila izločitev in uničenje prisluhov.

Tožilstvo prepričano, da ima prav
Po poročanju Dela na tožilstvu vztrajajo, da so vsi pridobljeni dokazi, ki so pomembni tudi v primeru suma jemanja podkupnin iz KPL-ja, pridobljeni v skladu z zakonom in zakonito uporabljeni.

Prav tako vztrajajo, da niso zamudili roka za vložitev zahteve za preiskavo, "ker takšnega roka zakon eksplicitno niti ne določa", pa navaja Dnevnik. Dodali so, da je odločitev preiskovalne sodnice v nasprotju z namenom zakonodajalca, ki "dveletnega roka ni predvidel za primer, ko gre za pridobitev dokazov, na podlagi katerih ima tožilstvo namen nadaljevati kazenski pregon, pač pa le za takrat, ko gre za dokaze, ki zaradi svoje vsebine ne omogočajo začetka ali nadaljevanja kazenskega pregona".

Ob tem so na tožilstvu poudarili, da nikoli niso napovedali zaustavitve postopka in da so s privolitvijo sodišča opravili druga preiskovalna dejanja. Decembra 2015 je tožilstvo denimo dobilo zeleno luč za hišne preiskave na ljubljanski občini. Na tožilstvu menijo, da so s tem kazenski pregon začeli, ker "kazenski pregon pomeni vsakršno aktivnost državnega tožilstva, usmerjeno v pregon storilca kaznivega dejanja". Vendar se preiskovalna sodnica ni strinjala s to razlago. Po njenem mnenju začetka kazenskega pregona ne predstavlja recimo odredba za hišno preiskavo. Kazenski pregon se začne "z izjavo državnega tožilca, da zahteva uvedbo preiskave ali pa z vložitvijo obtožnice", še piše Dnevnik.