Evropska centralna banka bo imela osrednjo vlogo v novem sistemu. Foto: EPA
Evropska centralna banka bo imela osrednjo vlogo v novem sistemu. Foto: EPA
Bankomat
Z enotnim bančnim nadzorom naj bi se povrnilo zaupanje v bančni sektor. Foto: EPA

Dogovor zakonodajnih okvirih enotnega bančnega nadzora je bil dosežen po 14 urah pogajanj in tlakuje pot do poglabljanja evropske povezave, na kateri je bančna unija prva ključna postaja. Glavne mejnike bodo na vrhu v četrtek in petek dorekli evropski voidtelji.

Po besedah evropskega komisarja za notranji trg in storitve Michela Barnierja bo enotni bančni nadzor začel delovati marca 2014, kar je sicer pozneje, kot so se oktobra dogovorili voditelji članic Evropske unije, ki so imeli v mislih leto 2013.

Glavno vlogo v novem sistemu bo imel ECB, ki dobiva številna pooblastila, kot je na primer možnost odobritve in odvzema bančnih licenc, zahteve po krepitvi kapitalske ustreznosti, finančnega kaznovanja bank, ki kršijo pravila, in preiskave problematičnih bank.

Vzpostavitev enotnega nadzora je pogoj za neposredno dokapitalizacijo ranljivih bank iz stalnega evropskega reševalnega mehanizma ESM, vendar za zdaj še ni znano, kdaj bo mogoča neposredna dokapitalizacija.

Tudi če bo enotni bančni nadzor začel delovati marca 2014, bo neposredna dokapitalizacija mogoča "takoj, ko bomo tako odločili", je dejal francoski finančni minister Pierre Moscovici.

ECB naj bi v območju evra neposredno nadziral od 150 do 200 bank, ki naj bi imele več kot 30 milijard evrov bilančne vsote ali predstavljajo 20 odstotkov bruto domačega proizvoda države, oziroma vsaj po tri največje banke v vsaki članici.

Sicer se bo ECB lahko odločil, da posreduje v kateri koli od 6.000 bank v območju evra, če bo zaznal težave.

Ugoden razplet za Slovenijo
Za Slovenijo je to očitno ugoden razplet, saj je bilo po besedah finančnega ministra Janeza Šušteršiča namreč pomembno predvsem to, da bi bila pravila za delovanje enotnega nadzornega mehanizma zastavljena tako, da bi od samega začetka bedel tudi nad največjimi slovenskimi bankami, saj je v teh bankah denar davkoplačevalcev.

Enotni bančni nadzor je temeljni, prvi steber bančne unije, ki bo po načrtih v drugi fazi nadgrajena še z dvema stebroma: s skupnim okvirom za reševanje bančnih kriz in skupnim sistemom za zavarovanje bančnih vlog.

Po mnenju nekaterih analitikov gre za enega največjih prenosov nacionalnih pristojnosti na evropsko raven od uvedbe evra.

Z dogovorom se zdaj lahko začnejo pogajanja z Evropskim parlamentom s ciljem, da bi bil zakonodajni okvir sprejet do konca leta.

Pod nadzor tudi tri največje slovenske banke
Pod nadzor tudi tri največje slovenske banke