Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je v pismu, ki ga je hrvaškemu notranjemu ministru Davorju Božinoviću poslala 23. oktobra, poudarila, da organizacije civilne družbe še naprej poročajo o nasilnem vračanju prebežnikov in o resnem nasilju nad prebežniki, ki so jih prijeli na meji, kar je po njenem mnenju zelo skrb vzbujajoče.
Pogoji za vstop v schengen
Komisarka želi od ministra izvedeti, koliko očitkov so hrvaške oblasti v preteklih treh mesecih prejele in koliko so jih preiskale ter koliko preiskav je vodilo v ukrepanje. Poleg tega je prosila tudi za podatke o tem, kako v teh preiskavah zagotavljajo objektivnost in nepristranskost. Johanssonova je Hrvaško opozorila, da je to pomembno tudi z vidika izpolnjevanja pogojev za vstop v schengen.
Johanssonova je spomnila na načrte o novi delovni skupini, ki naj bi v sodelovanju z Evropsko komisijo in agencijami EU-ja zagotovila boljšo objektivnost pri delovanju nadzornega mehanizma na meji. Komisarka naj bi Hrvaško sicer obiskala v novembru.
Komisarka je spomnila tudi na neskladja med statistikami zbirke prstnih odtisov Eurodac in podatki agencije za zunanje meje Frontex glede nezakonitih prehodov meje.
Nasilje hrvaške obmejne policije nad prebežniki
Poročil o nasilju hrvaške obmejne policije nad prebežniki je bilo v preteklih letih precej. Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW) je novembra lani ocenila, da je Evropska komisija s pozitivnim mnenjem o članstvu Hrvaške v schengenskem območju "namenoma spregledala dokaze" o nasilju.
Evropska varuhinja človekovih pravic začela preiskavo proti Evropski komisiji
Evropska komisija je vseskozi poudarjala, da obtožbe o grobem ravnanju s prebežniki jemlje zelo resno in da so se hrvaške oblasti zavezale k preiskavi teh obtožb. Kljub temu je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O'Reilly začela preiskavo proti komisiji na podlagi pritožbe, ki jo je vložil Amnesty International. Preiskava bo preverila, kako komisija zagotavlja, da hrvaške oblasti pri upravljanju meje spoštujejo temeljne pravice.
Pritožnica dvomi, da je bil nadzorni mehanizem dejansko vzpostavljen, ob tem pa trdi, da komisija ni preverila, ali so hrvaške oblasti ta mehanizem vzpostavile in kako so porabile evropski denar, ki je bil za to namenjen.
Varuhinja je komisiji poslala vrsto vprašanj, na katera mora odgovoriti do 31. januarja prihodnje leto.
Potonilo plovilo s prebežniki
Na krovu čolna naj bi bilo več kot 120 ljudi, med njimi osem otrok. Libijski obalni straži in ribičem je uspelo iz morja rešiti 47 ljudi, ki so jih prepeljati na kopno. Po navedbah IOM so doslej našli trupla 31 utopljenih prebežnikov, iskanje pogrešanih se nadaljuje.
Libija, kjer že skoraj deset let divja državljanska vojna, je postala eno glavnih izhodišč za pot prebežnikov v Evropo čez Sredozemsko morje. Po podatkih IOM sta se v preteklih dveh dneh prevrnila dva čolna s prebežniki, pri čemer je utonilo najmanj 19 ljudi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje