Dopisnik RTV Slovenije iz Bruslja se je v MMC-jevem spletnem klepetu razgovoril o predvolilnem utripu v Bruslju. Kot je znano, bomo 25. maja letos volili osem slovenskih poslancev v evropskem parlamentu (EP). V Sloveniji bodo evropske volitve potekale tretjič. Napoveduje se tesen boj za zmago med Evropsko ljudsko stranko (EPP) in Naprednim zavezništvom socialistov in demokratov (S&D).

Kdo bo novi predsednik Evropske komisije?
Po novem bo zmagovalni poslanski skupini pripadlo tudi mesto predsednika Evropske komisije: na eni strani je Jean-Claude Juncker (EPP), na drugi strani pa Martin Schultz (S&D). "V obeh primerih bi šlo za drugačnega predsednika EK, kot je bil Jose Manuel Barroso. Schulz deluje bistveno bolj neposreden in odločen, Juncker pa je nekako navajen ravnati z voditelji držav," meni Trošt.

Po zadnji volilni napovedi PollWatcha z dne 23. aprila so evropski konservativci (Evropska ljudska stranka, EPP) tik pred socialisti (S&D): prvi bi v prihodnji sestavi evropskega parlamenta dobili 217 sedežev (zdaj 274), drugi pa 208 (doslej 195). Liberalcem (Alde) se v novem parlamentu obeta občutno manj sedežev kot do zdaj (63, do zdaj 85).

Ali je skrajna desnica zmožna sodelovanja?
Skrajna desničarja, Francozinja Marine Le Pen in Nizozemec Gert Wilders, pa bi lahko s somišljeniki iz drugih držav oblikovala politično skupino. "Če se uresničijo najbolj optimistične napovedi, potem bodo zelo verjetno lahko oblikovali politično skupino. Zanjo mora biti vsaj 25 poslancev iz 7 držav, kar se zdi verjetno. Manj jasno pa je, ali so v svojem bistvu sploh zmožni povezovanja," izpostavlja Trošt tudi nacionalne prepreke za povezovanje med nacionalisti.

In odgovor na napovedano zgodovinsko nizko udeležbo na evropskih volitvah? "Zanimivo je, da se z vsakimi evropskimi volitvami in s sočasnim pridobivanjem moči EP-ja volilna udeležba niža," dopisnik RTV Slovenije iz Bruslja omenja nenaveden paradoks prihajajočih evropskih volitev.

Vabljeni k branju celotnega spletnega klepeta.