Nedavne poplave v Benetkah je župan Lugi Brugnaro povezal s podnebnimi spremembami. Foto: EPA

Za resolucijo je glasovalo 429 poslancev, 225 jih je bilo proti, 19 pa se jih je vzdržalo.

V resoluciji, sprejeti pred konferenco ZN-a o podnebnih spremembah, ki bo med 2. in 13. decembrom potekala v Madridu, evropski poslanci od Evropske komisije zahtevajo zagotovila, da bodo vsi relevantni zakonodajni in proračunski predlogi popolnoma skladni s ciljem omejitve globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija.

V ločeni resoluciji parlament poziva EU, naj čim prej in najpozneje do leta 2050 konvenciji ZN-a o podnebnih spremembah predstavi svojo strategijo za doseganje ogljične nevtralnosti. Poslanci so obenem novo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen pozvali, naj v zeleni dogovor vključi cilj 55-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030.

Poziv k vključitvi izpustov letalskega prometa v nacionalne načrte

Rekordni izpusti toplogrednih plinov

Svetovna meteorološka agencija (WMO) je v ponedeljek sporočila, da so koncentracije ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov v ozračju leta 2018 dosegle nove rekorde.

Porast ogljikovega dioksida je bil tik nad povprečnim porastom v zadnjem desetletju. Tudi ravni drugih toplogrednih plinov, kot sta metan in dušikov oksid, so presegle povprečne količine.

Segrevanja podnebja zaradi toplogrednih plinov se je od leta 1990 povečalo za 43 odstotkov, še poroča BBC.

Evropski poslanci so v resoluciji poudarili, da sedanje ambicije na področjih letalskega in ladijskega prometa za zmanjšanje izpustov niso zadostne. Vse države članice bi morale izpuste iz mednarodnega letalskega in ladijskega prometa vključiti v svoje nacionalne načrte. Obenem so Evropsko komisijo pozvali, naj predlaga vključitev pomorskega sektorja v shemo EU-ja za trgovanje z izpusti.

Kot poudarja resolucija, bi morale države EU-ja vsaj podvojiti svoje prispevke v Zeleni podnebni sklad. Države članice so največje javne financerke podnebnih ukrepov, zato bi proračun EU-ja moral v celoti izpolnjevati mednarodne obveznosti Unije. Poslanci prav tako ugotavljajo, da obljube razvitih držav ne bodo dosegle skupnega cilja prispevkov v vrednosti 100 milijard ameriških dolarjev letno po letu 2020.

Evropski poslanci so hkrati pozvali vse države članice EU-ja, naj do leta 2020 postopoma ukinejo vse neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva.

Na Portugalskem so letos znova divjali gozdni požari. Foto: EPA

Evropski poslanec iz Slovenije Franc Bogovič (EPP/SLS) je v sredo v razpravi o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah poudaril nujnost zagotovitve ustreznih ukrepov zaradi podnebnih sprememb in o prehodu v nizkoogljično Unijo, ki bi kot takšna lahko postala zgled drugim svetovnim gospodarskim velesilam.

11.000 znanstvenikov svari pred trpljenjem

Ljudje po svetu se bodo prisiljeni soočiti z "neznanskim trpljenjem zaradi podnebne krize", je na 40. obletnico prve podnebne konference v Genevi sporočilo 11.000 znanstvenikov iz 153 držav.

"Jasno in nedvoumno izjavljamo, da planet Zemlja doživlja izredne podnebne razmere. Da bi zagotovili trajnostno prihodnost, moramo spremeniti način življenja. To pomeni velike spremembe v načinu delovanja naše globalne družbe in interakcije z naravnimi ekosistemi," so zapisali po poročanju Guardiana.

Thomas Newsome z Univerze v Sydneyju je pozval k spremljanju kazalnikov, kot so rast človeške populacije, poraba mesa, izguba dreves, poraba energije, subvencije za fosilna goriva in letne gospodarske izgube zaradi ekstremnih vremenskih pojavov.

Opozoril je, da lahko posledice podnebnih sprememb vidimo vsak dan, že ko gledamo poplave in požare, bodisi v Benetkah ali v Izoli in Piranu. "Preprosto je razglasiti izredne podnebne razmere, vendar moramo narediti veliko več. Najti moramo nove tehnologije, nove priložnosti za podjetništvo in za znanost. Za to moramo zagotoviti tudi sredstva v proračunih. Ljudem smo dolžni razložiti ukrepe, ki bodo sledili," dejal Bogovič.

Tanja Fajon (S&D/SD) je ob sprejetju resolucije poudarila, da so evropski socialisti na čelu prizadevanj, da z vsemi napori in ukrepi zaustavimo uničujoče posledice globalnega segrevanja. "Zato je današnja odločitev pomemben znak, da bo Evropska unija podnebno krizo obravnavala kot nujnost največje prioritete. To ni le simbolna poteza, ampak prvi korak za to, da se v EU organiziramo za učinkovito in pravično podnebno ukrepanje," je dejala.

Irena Joveva (RE/LMŠ) je poudarila, da je skrajni čas, da se konkretneje soočimo s podnebnimi spremembami, posebno pozornost pa je treba nameniti tudi temu, da prehod v izključno obnovljive vire ne prizadene evropske konkurenčnosti in prebivalstva. Resolucija Evropskega parlamenta po njenem mnenju podaja odločno politično sporočilo unije pred podnebno konferenco v Madridu. Želi si, da bi tudi mednarodna skupnost podprla tako ambiciozen projekt, saj "naša dejanja neposredno vplivajo na naša življenja in življenja vseh prihodnjih generacij".

Resolucijo predlagali liberalci. Levica in zeleni pozivajo k drugačnim ukrepom.

Resolucijo o razglasitvi podnebnih izrednih razmer je pretekli teden predlagala politična skupina liberalcev. Kot razloge so navedli stalno naraščanje svetovnih temperatur, najvišjo raven izpustov toplogrednih plinov in ekstremnih vremenskih pojavov po vsej Evropi. Številne države in mesta po svetu so se že odločili za takšen korak in razglasili podnebne izredne razmere.

Resolucija je bolj kot ne simbolične narave, zato so nekateri poslanci zelenih in levice pozvali k sprejetju dokumenta, ki bi imel dejanske posledice.

Oxfordski slovar je besedno zvezo "podnebne izredne razmere" razglasil za besedo leta. Frazo je definiral kot razmere, v katerih je potrebno nujno ukrepanje za zmanjšanje ali zaustavitev podnebnih sprememb ter da bi se izognili morebitno nepovratni okoljski škodi, ki bi bila njihova posledica.