Kmetje v srednjeevropskih državah se pritožujejo, da ukrajinsko žito predstavlja nelojalno konkurenco. Foto: EPA
Kmetje v srednjeevropskih državah se pritožujejo, da ukrajinsko žito predstavlja nelojalno konkurenco. Foto: EPA

"Svet EU-ja je izrazil podporo ne samo Ukrajini, ampak tudi sosednjim članicam EU-ja. Poleg tega ima Svet EU-ja še eno pomembno sporočilo. Na težave se moramo odzvati kot Unija. EU je še naprej enoten v solidarnosti z Ukrajino in je zavezan iskanju rešitev, ki ne bodo škodovale solidarnosti z našo sosedo," je v Luxembourgu v razpravi o težavah, s katerimi se zaradi ukrajinskega žita spoprijema pet članic EU-ja, povedal minister trenutno predsedujoče članice Svetu EU-ja Kullgren.

Komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je dejal, da so komisija, Poljska, Slovaška, Madžarska, Bolgarija in Romunija "zelo blizu dobri rešitvi". "Enostranski ukrepi niso rešitev, potrebujemo ukrepe na evropski ravni. Po današnji razpravi vse kaže, da bo to rešitev Svet EU-ja potrdil," je povedal.

Bruselj predlaga, da bi lahko v teh pet članic pšenico, koruzo, oljno ogrščico ter sončnična semena in olje uvozili zgolj, če bi bilo blago namenjeno v druge članice ali tretje države. Obenem predlaga 100 milijonov evrov pomoči za kmete v petih državah, ki so se zaradi odprave carin za uvoz žita iz Ukrajine zaradi ruske agresije znašle v težavah.

Evropski pristop je v razpravi podprla tudi slovenska kmetijska ministrica Irena Šinko, ki je pojasnila, da so se težave zaradi povečanega uvoza moke in piščančjega mesa pojavile tudi v Sloveniji, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo.

"Podpiramo iskanje celovitih in sistemskih rešitev na ravni EU-ja, do enostranskih ukrepov smo zadržani. Evropska komisija pa mora sprejeti odločitev o odkupu te povečane zaloge pšenice ter drugih tržnih viškov, ki so bili namenjeni tretjim državam," je še povedala.

Spremembe pri označevanju medu

Kmetijski ministri so na pobudo Slovenije znova obravnavali tudi spremembe pravil glede označevanja porekla medu, potem ko je Evropska komisija pretekli petek predstavila predlog prenovljenih pravil. Predlog Bruslja predvideva, da bi bile pri mešanicah medu na etiketi zapisane države izvora, vrstni red pa bi določil proizvajalec.

Ministrica Šinko je v razpravi dejala, da je prva ocena predloga mešana. "Pozdravljamo, da je komisija predlagala navedbo tretjih držav porekla, hkrati pa obžalujemo, da ni predlagala navedbe deležev medu po posameznih državah, za kar si bomo prizadevali še naprej," je povedala. Pri tem so jo podprli številni drugi ministri, ki so nastopili v razpravi.

Na komisiji so že v petek pojasnili, da se za deleže niso odločili, ker bi to predstavljalo preveliko breme za tiste, ki polnijo med.