22. marca je hrvaško prestolnico stresel močan potres. Foto: EPA
22. marca je hrvaško prestolnico stresel močan potres. Foto: EPA

Denar je namenjen kot pomoč prebivalstvu in za vnovično vzpostavitev osnovne infrastrukture ter storitev, so sporočili iz Bruslja. Gre za najvišje predplačilo, ki so ga do zdaj izplačali iz solidarnostnega sklada. Končni znesek pomoči pa bodo določili po končni analizi hrvaške zahteve. Predlog komisije bosta morala odobriti Evropski parlament in Svet EU-ja.

Hrvaška vlada je ocenila, da je potres povzročil za več kot 11,5 milijarde evrov škode. Hrvaški premier Andrej Plenković je na prvi seji nove vlade konec julija napovedal, da bo Bruselj odobril 89 milijonov evrov akontacije pomoči za obnovo Zagreba. Kot je še dejal, naj bi iz sklada EU-ja dobili do 500 milijonov evrov.

Ferreira: Želimo pokazati solidarnost EU-ja

"Z današnjo odločitvijo poskušamo omiliti veliko breme, ki ga nosi ta država, in znova pokazati solidarnost EU-ja v takšnih težkih časih," je izjavila evropska komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira. Komisija je spomnila, da so takoj po potresu v Zagrebu in okolici aktivirali mehanizem EU-ja na področju civilne zaščite za odziv na izredne razmere.

Na podlagi tega so na prizadeta območja nujno poslali šotore, postelje, žimnice, grelnike in spalne vreče iz Slovenije, Madžarske, Avstrije in Italije. Kot so dodali, je Hrvaška v predpisanem roku po nesreči tudi zahtevala pomoč iz solidarnostnega sklada.

Do zdaj več kot 5,5 milijarde evrov pomoči

EU iz solidarnostnega sklada od leta 2002 podpira svoje članice in države pristopnice z denarjem v primeru hudih naravnih nesreč. Do zdaj so v primerih 88 nesreč v 24 državah nakazali več kot 5,5 milijarde evrov.