V odgovoru na novinarsko vprašanje na brifingu na daljavo pred zasedanjem Evropskega parlamenta je Grošelj poudaril, da se s tovrstno komunikacijo ne strinja. "Pisma povedo več o avtorjih kot o realnem stanju v državi, iz katere prihajajo," je menil in dodal, da se taka komunikacija tako spremlja tudi v EU-ju. Reakcije v evropskem prostoru so bile po njegovih besedah temu primerne. Grošelj je še dejal, da tovrstna sporočila v EU prihajajo predvsem iz treh držav – Poljske, Madžarske in zdaj še Slovenije.

"Nikoli ni koristno, če domače zadeve razčiščujemo na drugih prostorih," je poudaril Bogovič. Dejal je, da je v Sloveniji več poskusov, da se dogajanje seli v evropski prostor, tako od vlade kot opozicije. "Če mislimo, da bo kdo od zunaj razsodnik, ki bo rešil stanje pri nas, se motimo," je opozoril poslanec, ki pa se ni želel opredeliti do vsebine vladnih sporočil o slovenskih medijih in pravosodju. Dejal je še, da nam ne bo koristilo, če bomo svoje težave izvažali na evropski parket, saj s tem ne bomo dosegli velikega napredka.

Bogovič je še dejal, da se strinja z Ernestom Petričem, ki je v nedeljo pozval k odgovornosti vseh, ki vplivajo na razvoj dogodkov, bodisi na javno mnenje bodisi na politične odločitve. "Tudi z dejavnostmi, ki jih izvaja opozicija, ustvarjamo nevarno ozračje," je opozoril poslanec in med drugim omenil protivladne proteste. Dejal je še, da ga skrbi, da bomo v trenutku, ko bo v krizi potrebna razsodnost in odgovornost, prišli do takega ozračja, da bo še težje najti skupne odgovore.

"Politični akterji so soodgovorni, da smo prišli do te situacije," pa je dejal Brglez. Po njegovem mnenju bi se marsikaj dalo narediti z več občutka. Menil je še, da ta komunikacija ne koristi nikomur, saj nas v Evropi poznajo in vedo vse. Pri komunikaciji se mu zdi sporno, da se pri tovrstnem komuniciranju zaobide parlament, ki je prostor, kjer bi morali dosegati soglasja in politični konsenz. Zato je po Brglezovem mnenju logično, da "opozicija vpije", ker je soočena z izvršenim dejstvom.

Priznal je sicer, da se je podobno dogajalo tudi v preteklosti in vedno je škodilo skupnemu političnemu interesu ali slovenskim kandidatom za položaje v Evropi. "Razklanost, ki se jo prenaša v zunanjo politiko, ne koristi," je opozoril Brglez. Menil je, da obstajajo skupne točke med slovenskimi strankami, kot je potreba po solidarnostnih rešitvah. "Na tem bi bilo treba graditi in tam poiskati skupno akcijo," je poudaril in dodal, da to ni v interesu akterjev. Dodal je še, da evropski poslanci težko toliko vplivajo na akterje, da bi se zadeve spremenile.