Poslanci spodnjega doma britanskega parlamenta so v torek na prvem glasovanju potrdili predlog zakona britanskega premierja Borisa Johnsona, s katerim bi uzakonili nedavno dogovorjeni sporazum o izstopu iz EU-ja, in sicer s 329 glasovi za in 299 proti. Foto: EPA

Kot poroča Reuters, naj bi si diplomati prizadevali, da bi sprejeli odločitev o preložitvi prek pisnega postopka, da bi se na ta način izognili sklicu novega izrednega vrha voditeljev EU-ja. Ob tem navaja, da naj bi se sedemindvajseterica strinjala, da bi brexit preložili za tri mesece, torej na 31. januar.

Današnje srečanje veleposlanikov 27 držav članic EU-ja sicer ni bilo namenjeno sprejemanju formalnih odločitev in jih tudi niso sprejeli, je po poročanju STA-ja povedal vir pri EU-ju. "Vsi so se strinjali o potrebi za preložitev, da bi se izognili brexitu brez dogovora. Razprava o dolžini preložitve še poteka," je dodal.

Če se države članice ne bodo mogle dogovoriti, bi lahko v ponedeljek potekal izredni vrh EU. Vendar pa se večina zavzema, da bi odločitev sprejeli ta teden po pisnem postopku. Veleposlaniki se bodo znova sestali v petek. "Medtem bo Tusk nadaljeval posvetovanja," je povedal vir.

Po sladko-grenki zmagi britanskega premierja Borisa Johnsona, ko so poslanci potrdili njegov predlog o brexitu z dogovorom, a zavrnili možnost, da bi bil ta izveden v treh dneh, Johnson torej čaka na odločitev Bruslja.

Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli se je danes zavzel za to, da bi Evropska unija Londonu odobrila podaljšanje roka za brexit do 31. januarja 2020.

London čaka odločitev Evropske unije

Kot je dodal Sassoli, bi podaljšanje roka za izstop britanskemu parlamentu omogočilo, da pojasni svoje stališče, Evropskemu parlamentu pa, da opravlja svojo vlogo.

Združeno kraljestvo je za podaljšanje roka za brexit zaprosila v soboto, potem ko so poslanci podprli dopolnilo, s katerim so preložili dokončno potrditev dogovora o brexitu do sprejetja potrebne zakonodaje.

Podaljšanje mora odobriti vseh 27 članic Evropske unije. Donald Tusk, predsednik Evropskega sveta, ki združuje voditelje držav članic, se je tako kot Sassoli zavzel za podaljšanje.

Evropski parlament s Sassolijem na čelu sicer ne odloča o podaljšanju roka za brexit, je pa zadnji člen v procesu ratifikacije dogovora o brexitu med EU-jem in Združenim kraljestvom.

Ker je Johnson v torek zamrznil potrjevanje zakona o izstopnem dogovoru v spodnjem domu britanskega parlamenta, je praktično nemogoče, da bi Evropski parlament o ratifikaciji dogovora odločal pred 31. oktobrom, ko je še veljaven rok za izstop.

Johnson grozi s predčasnimi volitvami

Johnson je med čakanjem na odločitev Bruslja o preložitvi brexita zamrznil sprejemanje izstopne zakonodaje, ki so jo poslanci sicer potrdili, a zavrnili ekspresno izvedbo. Foto: EPA

Če se bodo voditelji EU-ja odločili za podaljšanje brexita do 31. januarja, je Johnson že napovedal predčasne volitve. Po poročanju Independenta naj bi bile predčasne volitve še pred božičem.

Glede na to, da je do izstopnega roka Združenega kraljestva iz Evropske unije le še dober teden, je možnosti za brexit vse manj. "Če bo Bruselj potrdil prošnjo parlamenta o preložitvi brexita, so edina pot, da gre ta država naprej, predčasne volitve," je dejal vir blizu vlade za BBC.

Ustavitev zakonodaje

Boris Johnson je zato zamrznil nadaljnje sprejemanje zakonodaje, za katero je zaprosil v soboto, saj želi počakati na Bruselj, ali bo potrdil preložitev brexita, "je pa pojasnil, da bo evropskim voditeljem dejal, da se vlada ne strinja s preložitvijo in meni, da bi bilo najboljše, da se brexit zgodi 31. oktobra," je poročal RTV-jev dopisnik iz Londona Adrijan Bakič.

"Evropska unija se mora odločiti, kako bo odgovorila na prošnjo parlamenta za odlog. Vlada mora zdaj sprejeti edini odgovoren ukrep in pospešiti priprave na izstop brez dogovora. Vendar se bom z državami članicami Evropske unije pogovarjal o njihovih namenih, dokler ne bodo sprejele odločitve. Do takrat bomo počakali s to zakonodajo," je bil jasen Johnson.

Neplodno srečanje Johnsona in Corbyna

Johnson in Corbyn tudi po srečanju ostaja na različnih bregovih. Foto: EPA

Johnson se je glede časovnice o brexitu medtem sestal z vodjo opozicije Jeremyjem Corbynom. Britanski mediji poročajo, da se nista uspela dogovoriti o časovnem poteku izstopanja.

"Corbyn je ponovil pobudo laburistov, naj vlada sprejme razumen časovni razpored za razpravo, preuči in spremeni predlog zakona o brexitu in opozoril, da bodo laburisti podprli predčasne volitve, ko ne bo več grožnje brexita brez dogovora," je po sestanku sporočil tiskovni predstavnik laburistov.

Na drugi strani so viri iz vladne pisarne sporočili, da "Corbyn nima nobene politike, razen še več zamud in izvajanja referendumov v letu 2020", poroča Guardian.

Predčasne volitve v korist Johnsonu

Evropski odgovor bo torej pomembno začrtal nadaljnje korake Johnsonove vlade. Neuradno je z Downing Streeta slišati, da se bo v primeru preložitve brexita do 31. januarja prihodnje leto premier Johnson zavzel za razpis predčasnih volitev. Po zadnjih javnomnenjskih poizvedbah bi na njih znova slavila Konservativna stranka, parlament pa bi bil najverjetneje še bolj razpršen, je še poročal Adrijan Bakič.

Juncker: brexit potrata časa in energije

A Združenemu kraljestvu na roko niso pisani niti zadnji dogodki v Bruslju, ko nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ni dobila potrditve komisarjev, zaradi česar bo "stara" ekipa pod vodstvom Jeana-Clauda Junckerja EU vodila do 1. decembra, in bila torej tista, ki bo odločala o muhastih odločitvah Londona.

Zdajšnji predsednik Evropske komisije v odhodu Juncker je po poročanju portala Deutsche Welle dejal, da je bilo tri leta dolgo pogajanje o brexitu "potrata časa in energije" in da je EU naredila "vse, kar je bilo v njeni moči", da bi bil izpeljan brexit z dogovorom.

Juncker je v svoji zaključni in poslovilni izjavi evropskim poslancem dejal, da je njegov petletni mandat zaznamoval ravno brexit in to na škodo vseh državljanov. Ob tem je opozoril še na borbo "proti ignorantskemu nacionalizmu z vso svojo močjo".

London čaka na odločitev Bruslja o tretji preložitvi