Žbogar meni, da je pismo vodotesno, saj  ima vse elemente, ki Sloveniji zadostno jamčijo, da ti prejudici ne bodo uporabljeni pri odločanju o meji. Foto: MMC RTV SLO
Žbogar meni, da je pismo vodotesno, saj ima vse elemente, ki Sloveniji zadostno jamčijo, da ti prejudici ne bodo uporabljeni pri odločanju o meji. Foto: MMC RTV SLO
Kosorjeva in Pahor menita, da bi lahko državi rešili mejni spor že pred vstopom Hrvaške v EU. Foto: Vlada

Minister Samuel Žbogar je za Televizijo Slovenija dejal, da je Hrvaška v zameno za umik blokade, ki je predstavljen v dogovoru, prvič doslej privolila v dikcijo, da so vsi enostranski dokumenti, sprejeti po juniju 1991, ki prejudicirajo meddržavno mejo, nični in da jih ni mogoče uporabiti pred tretjim organom.

Tako obstaja verjetnost, da bosta državi spor o meji reševali pred arbitražnim sodiščem. Še pred samim vstopom Hrvaške v EU pa bosta morali državi doseči dogovor o arbitražnem sporazumu, ki je po besedah Žbogarja na neki način že rešitev vprašanja meje: "Če damo arbitražnemu sodišču, da odloči o meji, potem mi vnaprej sprejmemo odločitev arbitražnega sodišča... In s tem je meja v bistvu rešena. Ne vemo še, kako, ker bomo odločitev dobili kasneje, ampak rešena pa je."

Rešitev: Arbitražno sodišče
O arbitražnem sodišču je Žbogar že govoril z evropskim komisarjem za širitev Olijem Rehnom. V njem bi sedeli po en sodnik Slovenije in Hrvaške ter trije, ki bi jih državi določili skupaj s seznama Evropske komisije. Žbogar je ob tem zatrdil, da možnosti, da bi se spor glede slovensko-hrvaške meje npr. znašel pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, ni več.

Pismo premierke Kosorjeve švedskemu predsedstvu Svetu EU-ja (delovni prevod, ki ga je posredovala vlada R Slovenije)

Možnost, da bo vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaške dejansko rešeno že pred vstopom Hrvaške v EU, sta predvidela tudi slovenski premier Borut Pahor in predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor.

Pogajanja se nadaljujejo
Sloveniji je v pismu prvič uspelo povezati reševanje vprašanja meje s pristopnimi pogajanji Hrvaške z EU-jem, v kar je Hrvaška tudi prvič privolila. Hrvaška se je tudi zavezala k nadaljevanju pogajanj, ki jih je junija letos zapustila, ker ji niso bila po volji, Slovenija pa je dobila zavezo, da se bo mejno vprašanje rešilo pred vstopom Hrvaške v EU.

Na pomisleke, ali lahko hrvaška predsednica vlade zgolj z neko izjavo iz Ljubljane izniči dokumente, ki jih je sprejel sabor, je Žbogar pojasnil, da imajo vsa dejanja predsednika vlade v mednarodnih odnosih težo oz. zavezujejo državo v tujini, ne glede na postopek doma. Poleg tega bo pismo priloženo pristopnim dokumentom Hrvaške in bo torej postalo evropski dokument - zaveza Hrvaške pred EU-jem.