Termo-tehnika je družinsko podjetje iz Orle vasi v občini Braslovče, ki razvija in proizvaja visokotehnološke naprave za varčno ter okolju prijazno ogrevanje in hlajenje. Ustanovitelj podjetja Rudi Kronovšek je bil v času prve energetske krize v začetku 70. let pobudnik proizvodnega programa toplotnih črpalk v Gorenju, leta 1990 pa se je odločil za samostojno pot. V manjšem gospodarskem poslopju si je s tremi sodelavci uredil začasno delavnico in zasnoval novo generacijo sanitarnih toplotnih črpalk.

V podjetju je danes redno zaposlenih 48 delavcev, dva delata redno kot samostojna podjetnika, poleti pa ponudijo delo tudi študentom. "Ker v Sloveniji ne obstajajo šolski programi, ki bi omogočali takojšno zaposlitev in uporabo delavcev s svojim znanjem na našem področju, smo primorani sami izobraziti kader z internimi izobraževanji, prakso ter pomočjo tujih strokovnjakov s tega področja," pojasnjuje Rudijev sin Bogdan Kronovšek, ki je od očeta prevzel vodenje podjetja. Sam je končal študij na fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani, vse znanje iz hladilne tehnike in hladilno-ogrevalnih sistemov pa je pridobil v podjetju.

Dobri testi, upravljanje v oblaku
V razvoj - tako v opremo kot v kader - vlagajo veliko. To se jim tudi obrestuje, saj njihove toplotne črpalke na podlagi nedavnih meritev evropskih inštitutov dosegajo nadpovprečne učinke v primerjavi s svetovno konkurenco. Od leta 2008 je Termo-tehnika član združenja 30 največjih evropskih izdelovalcev toplotnih črpalk. "Prednost naših izdelkov je predvsem v tehnologiji, ki je plod lastnega domačega znanja in več kot 20 let razvoja ter izkušenj na tem področju," pravi Bogdan.

Razvijajo toplotne črpalke za ogrevanje vode - med drugim tudi za plavalne vodne bazene - in sočasno tudi naprave in sisteme za hlajenje strojev, proizvodnih procesov. Med drugim so razvili hladilne naprave za hlajenje vina in razluževanje mošta. Vgradili so jih že v več kot 100 slovenskih kleti. Poleg samega sistema so ponosni tudi na krmilje naprav, ki omogoča upravljanje celo prek oblaka, kjer koli na svetu.

Tudi zato visok delež izdelkov izvozijo v Nemčijo, Avstrijo, Francijo, Italijo in na Hrvaško. Po 23 letih pa so se odločili za razvoj nove blagovne znamke. "Spoznali smo, da Termo-tehnika še posebno na tujih trgih ni dobro lastno ime, saj označuje področje delovanja in tako je prihajalo do nevšečnosti in zamenjav, zato se nam je zdelo vlaganje v obstoječo blagovno znamko na dolgi rok nesmiselno." Ob jubilejni 40.000. toplotni črpalki na trgu so zato zagnali novo ime Kronoterm, sestavljeno iz imen Krono(všek) in Term(o-tehnika).

Pred oddajo Prava ideja smo Bogdanu Kronovšku zastavili še nekaj vprašanj:

V zadnjem času se pojavlja poplava izdelkov z azijskega trga. Kako se bojujete proti tem, verjetno cenejšim proizvodom?
Proti azijskim izdelkom se seveda na področju cene nikakor ne moremo in tudi ne želimo boriti. Mi gradimo poslovanje dolgoročno na podlagi najvišje učinkovitosti in kakovosti sistemov, odzivno tehnično podporo, vsi rezervni deli so na zalogi. Pri teh črpalkah pa uporabnik nima odgovorne osebe, na katero bi se lahko obrnil za pomoč in uveljavil svoje pravice, saj so ponudniki večinoma trgovska podjetja, ki so včeraj prodajala banane, danes toplotne črpalke jutri pa spet nekaj tretjega. Seveda poskušamo skozi medije ozaveščati javnost o teh problemih, vendar ima tukaj največjo moč država skozi inšpekcijske službe in Ekosklad, ki subvencionira kakovostne sisteme, tiste, ki imajo resnično pozitiven vpliv na prihranke in okolje.

Bi morala država ali EU zaščititi lastno znanje?
Vsekakor bi moral EU bolj ščititi lastno znanje. Za zelo hiter prenos tehnologije in znanja v vzhodne države so kriva tudi evropska podjetja, ki so to storila v želji po še večjem zaslužku, in institucije EU-ja, ki niso uvedle ustreznih mehanizmov za zaščito. Zaradi tega so nekatere panoge v EU-ju popolnoma propadle. Seveda je v Sloveniji enako, saj je zelo enostavno prek spleta naročiti zabojnik nekih azijskih izdelkov in jih prodati po zelo nizki ceni in pri tem nekaj zaslužiti. Takšni "trgovci" pa se ne zavedajo, da s tem uničujejo slovenska delovna mesta in znanje, ki ga ustvarjajo podjetja, ne nazadnje pa tudi izobraževalni sistem, v katerega vsi vlagamo.

Kakšno je po vaših izkušnjah trenutno stanje v slovenskem gospodarstvu? Kaj pogrešate?
Trenutno stanje v slovenskem gospodarstvu seveda ni rožnato in je prav skrb vzbujajoče. Vzrok je še vedno zelo močan bančni krč, ki preprečuje izpeljavo večjih naložb in projektov podjetij. Tukaj seveda pogrešamo hitrejšo odzivnost vlade pri rešitvi teh sistemskih problemov in umik države iz gospodarstva.