Letu 2022 je odzvonilo. Vlagatelji bi rekli: še dobro. Težav kar ni in ni zmanjkalo. Vojna v Ukrajini, prekinjene dobavne verige, strma rast cen energentov in posledično tudi inflacije. To je centralne banke prisililo v tako ostro dvigovanje obrestnih mer kot že 40 let ne. V drugi polovici leta so se pridružile še skrbi, povezane z recesijo in epidemijo na Kitajskem, kjer so spet zapirali gospodarstvo. Delniški indeksi so vse leto trpeli, še bolj so šokirali padci obveznic. Klasični portfelj 60-40 (60 odstotkov delnic, 40 obveznic) je doživel eno najslabših let v zgodovini, v letošnjem letu pa bi lahko vsaj na obvezniških trgih videli umiritev razmer. Foto: Reuters
Letu 2022 je odzvonilo. Vlagatelji bi rekli: še dobro. Težav kar ni in ni zmanjkalo. Vojna v Ukrajini, prekinjene dobavne verige, strma rast cen energentov in posledično tudi inflacije. To je centralne banke prisililo v tako ostro dvigovanje obrestnih mer kot že 40 let ne. V drugi polovici leta so se pridružile še skrbi, povezane z recesijo in epidemijo na Kitajskem, kjer so spet zapirali gospodarstvo. Delniški indeksi so vse leto trpeli, še bolj so šokirali padci obveznic. Klasični portfelj 60-40 (60 odstotkov delnic, 40 obveznic) je doživel eno najslabših let v zgodovini, v letošnjem letu pa bi lahko vsaj na obvezniških trgih videli umiritev razmer. Foto: Reuters
Zmagovalec leta na Wall Streetu je z več kot 60-odstotno rastjo naftni sektor (Exxonove delnice so poskočile za 80 %), na negativni strani tečajnice pa izstopajo podjetja, ki so v prejšnjih letih silovito pridobivala, na primer Tesla (-65 %), ki pa je še vedno najvrednejše avtomobilsko podjetje (tržna kapitalizacija: 389 milijard USD; precej pred Toyoto: 226 milijard).
Zmagovalec leta na Wall Streetu je z več kot 60-odstotno rastjo naftni sektor (Exxonove delnice so poskočile za 80 %), na negativni strani tečajnice pa izstopajo podjetja, ki so v prejšnjih letih silovito pridobivala, na primer Tesla (-65 %), ki pa je še vedno najvrednejše avtomobilsko podjetje (tržna kapitalizacija: 389 milijard USD; precej pred Toyoto: 226 milijard).

Predstavljajte si, da bi v toplicah nekdo stikalo za uravnavanje temperature vode s 35 stopinj prestavil na 15. Le redko kdo bi še ostal v takem bazenu, podobna panika pa je zavladala tudi na finančnih trgih. V vlogi tistega, ki je obrnil stikalo, je bil seveda Fed in v koraku z njim preostale največje centralne banke sveta. Še na začetku marca je bila Fedova obrestna mera ničelna, nato je šlo samo še navzgor, do današnjih 4,25–4,50 odstotka. Zgodovinsko gledano, ta raven obrestne mere sploh ni nič posebnega, v luči dogajanja po finančni krizi 2008, ko so centralne banke skrbele za neverjetno likvidnost in obresti bolj kot ne tiščale pri ničelni ravni (ali celo v negativnem območju), pa je to zaostrovanje monetarne politike nekaj izjemnega in popolnoma nepričakovanega. A vendar logičnega ob tej inflaciji, ki je v Evropi presegla deset odstotkov.

Cene zlata bi morale po vseh zakonitostih (visoka inflacija, vojna v Ukrajini) zdivjati krepko navzgor, a se to (z izjemo nekaj dni ob začetku vojne) ni zgodilo, tako da je zlato tam, kjer je bilo na začetku leta. V zadnjem četrtletju je bila rast skoraj devetodstotna. Foto: Reuters
Cene zlata bi morale po vseh zakonitostih (visoka inflacija, vojna v Ukrajini) zdivjati krepko navzgor, a se to (z izjemo nekaj dni ob začetku vojne) ni zgodilo, tako da je zlato tam, kjer je bilo na začetku leta. V zadnjem četrtletju je bila rast skoraj devetodstotna. Foto: Reuters

Katastrofalno leto na obvezniških trgih
Da leto 2022 ni bilo prijazno za vlagatelje, pove že podatek, da je newyorški indeks S & P 500 izgubil 20 odstotkov, kar je največ po letu 2008. A vendarle, padci na delniških trgih (če odmislimo tehnološke delnice, ki pa so bile res že nesramno napihnjene) niso bili posebej ekstremni, navsezadnje so indeksi še vedno višje kot na začetku epidemije. Bolj nenavadno je bilo dogajanje na obvezniških trgih. Inflacija in močen dolar sta odgnala kupce, Bloombergov indeks ameriških obveznic (vladnih in podjetniških) je utrpel celo največjo izgubo od njegove uvedbe leta 1977. Vladne obveznice so izgubile več kot 10 odstotkov vrednosti, podjetniške (to so podjetja, vključena v indeks S & P 500) pa 14 odstotkov. Ko je bila jeseni cena 30-letne obveznice letos na najnižji točki, je bila njena izguba v primerjavi z začetkom leta 35-odstotna – največ v stoletju! Toliko o tem, da so obveznice varna naložba in da je dogajanje z njimi dolgočasno!

V prvi kotaciji Ljubljanske borze so v lanskem letu več kot 20-odstotni padec utrpele Krkine in Petrolove delnice. Vrednotenja domačih podjetij ostajajo privlačna, predvsem pa je pričakovati še naprej nadpovprečne dividende. Je pa res, da so podjetja zelo previdna, okolje je neprijazno in dobički utegnejo letos nazadovati. Foto: BoBo
V prvi kotaciji Ljubljanske borze so v lanskem letu več kot 20-odstotni padec utrpele Krkine in Petrolove delnice. Vrednotenja domačih podjetij ostajajo privlačna, predvsem pa je pričakovati še naprej nadpovprečne dividende. Je pa res, da so podjetja zelo previdna, okolje je neprijazno in dobički utegnejo letos nazadovati. Foto: BoBo

Obrestne mere bi bile lahko na visokih ravneh dlje časa
Kaj lahko pričakujemo letos? Ni ga, ki bi si upal napovedati izrazit bikovski cikel. Težav je enostavno preveč, Fed bo obresti zelo verjetno dvignil nad pet odstotkov (in jih tam pustil dlje časa), podjetja napovedujejo težko leto, dobički bodo pod pritiskom oziroma so že: lanska rast dobičkov naj bi bila v ZDA le še 5,1-odstotna, kar je precej pod povprečjem zadnjih desetih let (8,5 %). "Vse kaže, da bo tudi leto 2023 zelo turbulentno. Finančni trgi so bili več kot deset let navajeni na skrajno poceni denar, nato pa so se razmere v letu 2022 popolnoma spremenile. Visoka inflacija je prisilila centralne banke po vsem svetu v redne in krepke dvige obrestnih mer, ki naj bi se dvigovale še vsaj v prvi polovici leta 2023. Na visokih ravneh naj bi ostale še kar nekaj časa. Dodatno so se centralne banke odločile zmanjšati svoje bilance, kar ima negativne učinke na delniške trge," je povedal Nikola Maljković (OptimTrader).


lanska spremembavrednost 31. 12. 2022
Dow Jones (New York)-9 %33.147 točk
S & P 500 (New York)-20 %3.839 točk
Nasdaq (New York)-33 %10.466 točk
Stoxx 600 (Evropa)-13 %425 točk
FTSE100 (London)+0,9 %7.452 točk
DAX30 (Frankfurt)-12 %13.924 točk
Nikkei (Tokio)-11 %25.672 točk
SBITOP (Ljubljana)-17 %1.046 točk
dolarski indeks+8 %103,5
EUR/USD-5,8 %1,0706
EUR/CHF-4,8 %0,988
bitcoin-65 %16.585 USD
nafta brent+9 %86,1 USD
zlato-0,3 %1.823 USD
10-letna am. obveznica
3,856 %
10-letna slov. obveznica
3,74 %
10-letna nemška obv.
2,56 %
šestmesečni evribor
2,693 %
Po letu, v katerem so gospodarstva doživljala šok za šokom, se nekateri ugledni mediji sprašujejo, kako naprej. Pri Financial Timesu so zapisali, da je nastopil čas, ko bi moral neoliberalizem na smetišče zgodovine, Der Spiegel pa izpostavlja vprašanje, ali je imel Karl Marx prav, pri tem pa se opirajo na že večkrat izrečene besede upravljavca premoženja Raya Delia, ki poudarja, da kapitalizem ne deluje več (neenakosti je preveč) in da je potreben temeljite prenove, sicer ga čaka žalostna usoda. Foto: MMC RTV SLO
Po letu, v katerem so gospodarstva doživljala šok za šokom, se nekateri ugledni mediji sprašujejo, kako naprej. Pri Financial Timesu so zapisali, da je nastopil čas, ko bi moral neoliberalizem na smetišče zgodovine, Der Spiegel pa izpostavlja vprašanje, ali je imel Karl Marx prav, pri tem pa se opirajo na že večkrat izrečene besede upravljavca premoženja Raya Delia, ki poudarja, da kapitalizem ne deluje več (neenakosti je preveč) in da je potreben temeljite prenove, sicer ga čaka žalostna usoda. Foto: MMC RTV SLO

Previdno v prvi polovici leta in nato morda v nakupe
V središču zanimanja bodo še naprej centralne banke. Maljković: "Centralne banke so odločne, da inflacijo dolgoročno znižajo na približno dva odstotka, za kar so pripravljene pahniti gospodarstva celo v recesijo. Obvezniški trgi prek inverznih krivulj donosnosti že nakazujejo na veliko verjetnost recesije, analitiki na delniških trgih pa ostajajo optimistični in kljub težkim časom pričakujejo rast dobičkov podjetij. Mnogi so mnenja, da so ta pričakovanja nerealna in da bodo delniški trgi doživeli dodatno korekcijo v višini od 15 do 20 odstotkov. Večina analitikov je za drugo polovico leta že optimistična, ko naj bi centralne banke zaradi morebitne recesije razmišljale o znižanju obrestnih mer. Če dodamo še potencialna geopolitična tveganja, pridemo do številnih neznank, ki bi lahko popolnoma spremenila razmere. Menim, da bo taktični pristop v letu 2023 najbolj optimalen. Defenzivni vstop v leto 2023 in pripravljenost na potencialne nakupne priložnosti v drugi polovici."

Morgan Stanley: V letu 2023 niti rast niti padec
Nujno bo še naprej spremljati vse ključne makroekonomske podatke, pri katerih pa je opaziti pomembno spremembo: če so v prejšnjih letih trgi vsako novico obrnili v svojo korist, je zdaj ravno nasprotno. Slabi gospodarski podatki sprožajo skrbi, povezane z recesijo, dobro podatki pa skrbi, da se Fed še ne bo ustavljal pri umirjanju denarne politike. Na začetku decembra, ko je bil objavljen spodbuden podatek o znižanju ameriške letne inflacije (na 7,1 odstotka), je kazalo, da bi lahko Wall Street dočakal tradicionalno rast ob koncu leta, toda od tega ni bilo nič. Decembra je tako S & P 500 zdrsnil za skoraj šest odstotkov. Pri investicijski banki Morgan Stanley napovedujejo, da bo ta newyorški indeks ob koncu leta 2023 pri 3.900 točkah, torej le 60 točk višje, kot je zdaj.

Krkine in Petrolove delnice najbolj obremenile SBITOP
Še pogled na domači delniški trg. Potem ko je SBITOP v letu 20221 poskočil za 41 odstotkov (največ po letu 2007), je letos zdrsnil za 17 odstotkov. Nič dramatičnega, je bilo pa opaziti, da so se umikali tuji vlagatelji, zlasti pri dveh delnicah, ki imata največjo utež v indeksu. Petrol (-21 %) je prizadela regulacija cen goriv, Krko (-22 %) vojna v Ukrajini in strah, kaj bo z njeno tovarno v Rusiji. V prvi kotaciji so bile lani v plusu le delnice Luke Koper, v standardni pa je opaziti nekaj delnic, ki so močno porasle – Cetisove za več kot 200 odstotkov, od tistih bolj prometnih pa izstopa Equinox (+35 %), nepremičninska družba, ki je januarja postala prva zasebna družba po 30 letih, ki je prostovoljno začela kotirati na Ljubljanski borzi in je dobila tudi nagrado za najboljšo delnico standardne kotacije.