Delavci bodo morali na zavod za zaposlovanje. Foto: MMC RTV SLO
Delavci bodo morali na zavod za zaposlovanje. Foto: MMC RTV SLO
Stečaj CPM-ja

Brez dela tako ostaja okoli 700 zaposlenih, ki so novico izvedeli že zjutraj. Med glavnimi razlogi za stečaj so v upravi navedli upad javnih naročil leta 2009 in krčenje pred tem že sprejetih investicijskih načrtov na ravni države.

Kot notranje vzroke pa navajajo predvsem prepočasno prestrukturiranje in neizvajanje radikalnih ukrepov zmanjšanja števila zaposlenih kot tudi preostalih sredstev.

"Zmanjšan obseg poslovanja in drastičen upad cen nista več omogočala normalnega poslovanja ter servisiranja dolgov. Za normalno poslovanje bi potrebovali vsaj šest milijonov evrov mesečnega prometa, kar pa je pri trenutnem povpraševanju po gradbenih delih v državi nemogoče," je v izjavi za javnost zapisal prokurist družbe Marko Plečko.

Kot je še dodal, trenutno 669 zaposlenim delavcem niso mogli več zagotavljati rednih plač, prav tako pa niso uspeli s tekočimi prilivi servisirati dolgov, kar so minimalni pogoji za poslovanje podjetja.

Bodo plače le dobili iz stečajne mase?
V Sindikatu cestnega gospodarstva Slovenije bodo skušali ljudem pomagati pri čim hitrejši prijavi na zavod za zaposlovanje ter s čim prejšnjim izplačilom iz jamstvenega sklada. Prav tako bodo skušali iz stečajne mase izterjati neplačane terjatve za opravljeno delo.

Kdo bo skrbel za varnost pozimi?
Na stečaj so se že odzvali tudi v direkciji za ceste, saj je CPM doslej skrbel za izvajanje zimske službe in vzdrževanja cest na širšem območju severovzhodne Slovenije. To nalogo bodo zdaj prevzele družbe CP Ptuj, VOC Celje in CP Murska Sobota.

CPM dolguje 68 milijonov evrov
12. januarja je sodišče sicer začelo postopek prisilne poravnave v CPM-ju. V ponedeljek se je iztekel rok, do katerega so morali upniki, med katerimi so največji Banka Celje, NKBM, NLB, Gorenjska banka in Petrol, ki so bili imenovani tudi v upniški odbor, prijaviti svoje terjatve. Navadnim upnikom je CPM, ki jim dolguje 68 milijonov evrov, predlagal, da se odrečejo 65 odstotkom svojih terjatev. Dobro tretjino terjatev bi jim CPM povrnil v šestih letih in pol.

Stečaj CPM-ja