Tako piše na spletni strani vladne službe za razvoj in kohezijsko politiko. Slovenija je v iztekajočem se obdobju upravičena do 3,068 milijarde evrov.

Slovenija v obdobju, ki se po t. i. načelu n+2 oz. n+3 dejansko konča konec leta 2023, okvirno razpolaga s 3,312 milijarde evrov sredstev iz strukturnih skladov in kohezijskega sklada, a od tega je 159,8 milijona evrov namenjenih instrumentu za povezovanje Evrope (za področje prometa) in 64 milijonov evrov za čezmejne programe evropskega teritorialnega sodelovanja.

Za uresničevanje 11 tematskih ciljev, ki pomenijo trenutni okvir evropske kohezijske politike in o katerih vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko redno poroča vladi in DZ-ju, tako odpade 3,068 milijarde evrov.

Poročila za celotno leto 2021 še ni, so pa na spletni strani vladne službe že objavljeni podatki o izvajanju kohezijske politike za obdobje 2014–2020 do 31. decembra lani. Z izdanimi odločitvami o podpori projektom, programom in javnim razpisom je bilo do takrat dodeljenih 3,42 milijarde evrov, kar pomeni 112 odstotkov razpoložljivih sredstev.

Dodeljena sredstva razpoložljive pravice porabe presegajo, da lahko na koncu država počrpa sto odstotkov sredstev, saj je realizacija povračil iz proračuna EU-ja zaradi ugotovljenih neupravičenih izdatkov, nižje realiziranih izplačil od načrtovanih, odstopov od sofinanciranja in iz podobnih razlogov po navadi nižja. Poleg tega so bili med pandemijo covida-19 podprti tudi ukrepi za blaženje in odpravo posledic zdravstvene krize, za katere so bila naknadno odobrena dodatna kohezijska sredstva.

Vrednost potrjenih operacij sofinanciranja s kohezijskimi sredstvi dosega 3,12 milijarde evrov, kar pomeni 102 odstotka razpoložljivih sredstev.

Izplačil je bilo za 2,23 milijarde evrov, kar je 73 odstotkov razpoložljivih sredstev. Država evropsko sofinanciranje namreč najprej pokrije z nacionalnimi sredstvi. Iz državnega proračuna je bilo izplačil za 1,98 milijarde evrov, iz finančnih instrumentov, ki se ne izkazujejo v proračunski bilanci, pa za 254,7 milijona evrov.

V naslednji fazi nato država v Bruselj pošlje zahtevke za izplačilo iz proračuna EU-ja, po odobritvi Evropske komisije pa državni proračun črpa ta sredstva. Država je Evropski komisiji poslala za 2,11 milijarde evrov zahtevkov, kar pomeni 69 odstotkov razpoložljivih sredstev.

Izplačila nacionalnih sredstev so se od začetka 2020, ko so dosegala 38 odstotkov, do konca lanskega leta tako občutno povečala, pristojni vladni organi so namreč v zadnjih mesecih odobravali sofinanciranje številnih projektov in programov po državi, tako infrastrukturnih kot drugih. Tudi v prejšnjem večletnem obdobju 2007–2013 se je izvajanje kohezijske politike okrepilo proti koncu obdobja, kar še posebej velja za večje infrastrukturne projekte z dolgotrajnimi postopki.

S stanjem na področju izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 in z dejavnostmi v okviru priprave programskih dokumentov za obdobje 2021–2027 se je ta teden seznanila tudi vlada. Ugotovila je, da se je dinamika črpanja kohezijskih sredstev v zadnjih dveh letih bistveno povečala, pri omenjeni vladni službi pa zagotavljajo, da bo Slovenija do konca leta 2023 počrpala vsa sredstva iz zdajšnjega večletnega finančnega okvira. S tem bi ponovila učinkovitost črpanja iz obdobja 2007–2013.

Sloveniji bo v obdobju 2021–2027 na področju kohezijske politike na voljo 3,214 milijarde evrov. Ta sredstva so razdeljena na štiri sklade – kohezijski sklad, evropski sklad za regionalni razvoj, evropski socialni sklad (po novem razširjen v evropski socialni sklad plus) in sklad za pravičen prehod, v okviru katerega so sredstva predvidena za gospodarsko in socialno prestrukturiranje dveh zgodovinskih premogovniških regij, Zasavja in Šaleške doline.

Medtem ko se je lani vlada posvečala predvsem pripravi načrta za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za črpanje do 2,5 milijarde evrov sredstev iz 750 milijard evrov vrednega sklada EU-ja za okrevanje po koronski krizi oziroma natančneje 672,5 milijarde evrov vrednega mehanizma za okrevanje, v zadnjo fazo priprave in usklajevanja z Evropsko komisijo prihajajo tudi programski dokumenti za kohezijsko politiko. Po jesenskih navedbah vladne službe za razvoj in kohezijsko politiko bi bili lahko prvi razpisi za kohezijska sredstva objavljeni že letos.

Izvajanje kohezijske politike bo po napovedih službe skladno z načelom komplementarnosti v obdobju do konca 2026 (do takrat je treba počrpati sredstva za okrevanje po koronski krizi) kombinirano s sredstvi iz sklada za okrevanje. To pomeni, da isti projekt ne bo smel biti istočasno financiran iz enega in drugega vira, lahko pa se bodo vsebinsko sorodni projekti financirali bodisi iz enega bodisi iz drugega vira z namenom doseganja skupnih ciljev.