Sonja Gole (na levi) ali Vera Mihatovič (na desni)? Med njima je Herman Rigelnik, ki je prek družbe Protej olastninil ACH. Foto: BoBo
Sonja Gole (na levi) ali Vera Mihatovič (na desni)? Med njima je Herman Rigelnik, ki je prek družbe Protej olastninil ACH. Foto: BoBo

Še vedno ni jasno, katera vodi družbo: nadzorniki naj bi razrešili dozdajšnjo direktorico Sonjo Gole in na njeno mesto imenovali finančnico Vero Mihatović. A nadzorni svet sklepa o tem ni javno objavil, mnenja pravnikov glede tega, ali je sklep zakonit, pa so različna.
Iz Ajpesovega poslovnega registra je razvidno, da je direktorica ACH-ja še vedno Goletova. O zakonitosti sklepa nadzornega sveta bo tako odločalo sodišče, na predlog Goletove pa naj bi v teh dneh odločilo tudi o tem, ali naj ostane na čelu družbe do dokončne odločitve o tem vprašanju.

Klobčič prepletenih interesov
Dinamično dogajanje v nadzornem svetu ACH-ja, predvsem pa vrsta odstopov, ki so se začeli lani jeseni, je po mnenju številnih nastavilo ogledalo slovenskim menedžerjem. Zagotovo kaže, da se v družbi dogaja nekaj pomembnega, pravi Irena Prijović iz Združenja nadzornikov Slovenije. Ob tem poudarja predvsem prepletenost interesov vodilnih v ACH-ju, ki so pri vodenju holdinga tudi pomembni družbeniki in nadzorniki Proteja, torej večinskega lastnika holdinga.

"Gre za to, da se mora interesni klobčič, v katerem nastopa posameznik v hkratni lastniški in vodstveni vlogi, kar ga spravlja v konflikt interesov, razplete. Take osebe odstranijo z določenega položaja, da se lažje odloča v dobro družbe," je povedala Prijovićeva.

Da zadnji vihar v ACH-ju ni primer dobre prakse korporativnega upravljanja, menijo tudi v Združenju Manager. "Gre za niz nenavadnih potez vodstva in nadzornega sveta, ki družbo pretresajo, povečujejo nestabilnost in spodbujajo zaskrbljenost vseh deležnikov, med zaposlenimi, upniki in dobavitelji," je povedala izvršna direktorica združenja Sonja Šmuc.

Rigelnikov Protej noče skupščine
Spomnimo, da upniki zahtevajo finančno prestrukturiranje holdinga, Prijovićeva pa še opozarja, da bi lastnikom moralo biti v interesu, da postavijo kompetenten nadzorni svet. A kot je razumeti Branka Šibakovskega, direktorja Proteja, ta novih nadzornikov prek skupščine ne bo zahteval, razen če bo to moral; torej če bi sklic skupščine zahteval kateri od družbenikov z najmanj 10-odstotnim deležem ali če bi odstopil še kateri od nedavno imenovanih članov nadzornega sveta. Skupščino bi lahko sklicala tudi generalna direktorica, a težava je v tem, da ni jasno, katera je generalna direktorica.