Slovenija je pri proizvodnji surovega mleka 120 odstotno samooskrbna , v predelavi pa samo še okoli 60 odstotno. Foto: Reuters
Slovenija je pri proizvodnji surovega mleka 120 odstotno samooskrbna , v predelavi pa samo še okoli 60 odstotno. Foto: Reuters

Koliko in kdaj naj bi to pripomoglo k omilitvi posledic zaradi več kot 30-odstotnega padca cen mleka v zadnjih letih, še ni znano. Mlečna kriza je namreč v hud konkurenčni boj potisnila tudi mlekarne in trgovce. Poraba mlečnih izdelkov se je v zadnjih petih letih zmanjšala za 15 odstotkov, proizvodnja mleka pa se je za prav toliko povečala. Kar 60 odstotkov mlečnih izdelkov se proda v akcijah. V zadnjih petih letih se je delež slovenskih mlečnih izdelkov na domačem trgu močno zmanjšal, najbolj pri siru. Povečale so se tudi razlike v kakovosti izdelkov.

Borzna cena mlečnih izdelkov je strahotno nizka, pravi direktor Pomurskih mlekarn in predsednik sekcije za mlekarstvo pri zbornici kmetijskih in živilskih podjetij Robert Serec: "Recimo mleko v prahu, ko me vprašajo, zakaj ga ne sušimo. Za en evro, sušenje 40 kilogramov prahu, je potrebno 11 litrov mleka."

Slovenske mlekarne odkupljeno mleko že naslednji dan predelajo v trajni produkt, pravi Serec, medtem ko so preprodajalci na italijanski trg, kjer predpisi niso tako strogi kot pri nas, pred časom prodajali ceneno mleko iz Poljske. "Tisto mleko se je nekje valjalo, to vemo, "pravi Serec. Zraven pa se dodaja sirotka, in tako da to ni več mleko.

Slovenija je pri proizvodnji surovega mleka 120-odstotno samooskrbna, v predelavi pa samo še okoli 60 odstotno. Najbolj dramatično znižanje v tržnem deležu je pri sirih, kjer je na policah le 40 odstotkov slovenskih sirov. Občasno se na trgu pojavljajo tudi ceneni nadomestki. "V Nemčiji sira, ki mu dodate rastlinsko maščobo, ne smete imenovati sir. Pri nas je ravno tako," opozarja Serec.

Mlečni nadomestki v obratih hitre prehrane
Trgovine takšne nadomestke izločajo, tudi na upravi za varno hrano v rednih kontrolah niso zaznali odstopanj, medtem ko mlekarne zaznavajo občasni kršitve pri preprodaji cenejših nadomestkov obratom hitre prehrane. "Če vam prinesejo pico, na kateri je za tri žlice olja, vedite, da je to rastlinsko olje, ki nima nobene zveze s sirom," poudarja direktor Pomurskih mlekarn.

Nedovoljene prakse so zaznali tudi pri skuti za obrate hitre prehrano. Nekateri so iz Avstrije uvažali skuto s celulozo. Mlekarne v Sloveniji ostajajo zveste kakovosti, saj kakovost svojih izdelkov ocenjujejo na radgonskem sejmu.

Mlekarne rešitev iščejo v novih trgih, domače kupce pa želijo prepričati s promocijsko shemo "Izbrana kakovost Slovenije," ki bo za kupca končno jamstvo, da je tudi surovina slovenskega porekla. Izvajati jo bodo začeli jeseni.