Sodišče Evropske unije v Luksemburgu je z razsodbo banke pozvalo, naj posojilojemalce poučijo o vseh tveganjih, povezanih z najetjem posojila v tuji valuti. Foto: EPA
Sodišče Evropske unije v Luksemburgu je z razsodbo banke pozvalo, naj posojilojemalce poučijo o vseh tveganjih, povezanih z najetjem posojila v tuji valuti. Foto: EPA
Švicarski franki
Številni posojilojemalci, tudi v Sloveniji, so se opekli s posojili v švicarskih frankih, ki so zaradi apreciacije valute postali skorajda neodplačljivi. Foto: EPA

Gre za tožbo romunskih posojilojemalcev v švicarskih frankih, odločba Sodišča EU-ja pa je enako zavezujoča tudi za druga nacionalna sodišča, ki bi obravnavala podobne primere. Finančne ustanove morajo posojilojemalcem posredovati informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje "poučenih in preudarnih odločitev", je zapisalo sodišče s sedežem v Luksemburgu.

Kot je pojasnilo, morajo te informacije zajemati ne le možnost zvišanja ali znižanja vrednosti valute, v kateri je bilo posojilo sklenjeno, temveč tudi vpliv gibanja menjalnega tečaja in povečanja obrestnih mer valute, v kateri je bilo posojilo sklenjeno, na vračila.

Posojilojemalec mora biti poučen o vseh tveganjih
Posojilojemalec mora biti torej jasno obveščen o tem, da s podpisom posojilne pogodbe v tuji valuti prevzema tečajno tveganje, ki ga bo ob devalvaciji svoje nacionalne valute morda težko nosil. Poleg tega mora banka navesti mogoče spremembe menjalnih tečajev in tveganja v zvezi s sklenitvijo posojila v tuji valuti, še posebej če posojilojemalec svojih dohodkov ne prejema v tej valuti.

Sodišče EU-ja je o tej problematiki razsojalo na zahtevo romunskega sodišča, na katerega je tožbo vložila skupina posojilojemalcev, ki so v letih 2007 in 2008 pri romunski banki Banca Romaneasca najeli posojila v švicarskih frankih. Odplačevali so jih v švicarskih frankih, potem pa se je tečaj romunskega leja občutno spremenil v škodo posojilojemalcev. Tožniki so ob tem zatrjevali, da je banka ob sklepanju posojilne pogodbe zgolj poudarjala koristi, ki bi jih lahko imeli posojilojemalci, ni pa predstavila morebitnih tveganj in verjetnosti njihove uresničitve. Ravnanje banke je bilo zato po njihovem mnenju nepošteno.

Sodišče EU-ja je pri odločanju o tem vprašanju zapisalo, da mora nacionalno sodišče proučiti, ali je bil potrošnik obveščen v vseh elementih, ki bi lahko vplivali na obseg njegove obveznosti in na podlagi katerih bi lahko presodil skupne stroške svojega posojila.

Združenje Frank zadovoljno z razsodbo
Posojila v švicarskih frankih so pred leti najemali tudi slovenski potrošniki, ki jih je odprava zgornje meje vrednosti za švicarsko valuto pri 1,20 franka za en evro v začetku leta 2015 prav tako močno prizadela. Organizirali so se v Združenje Frank, ki si prizadeva za sprejetje zakona, s katerim bi problematiko uredili tako, da bi valuto v posojilnih pogodbah spremenili iz švicarskih frankov v evre po tečaju na dan sklenitve pogodb. Vložitev predloga zakona v zakonodajni postopek je ta mesec obljubila poslanska skupina DeSUS.

S sodbo evropskega sodišča so v združenju zelo zadovoljni. "Dokazuje vse naše navedbe glede nepoštenosti pogodbenega pogoja v posojilnih pogodbah v švicarskih frankih," so zapisali. V Združenju Frank vztrajajo, da imajo trdne argumente in dokaze, ki potrjujejo zavedanje in zavajanje bank. Nasprotno pa banke ne predstavijo argumentov in dokumentiranih dokazov o ustrezni informiranosti in seznanjenosti posojilojemalcev s posledicami valutne klavzule, ker te dolžnosti niso izvedle, so dodali.