Finančni ministri in guvernerji najmočnejših držav sveta so dva dni razpravljali o trgovinskih vojnah in obdavčitvi spletnih velikanov. Foto: Reuters

"Trgovinske in geopolitične napetosti so se okrepile," so finančni ministri in guvernerji centralnih bank držav G20 ob koncu dvodnevnega zasedanja zapisali v skupni izjavi in dodali, da so "pripravljeni sprejeti nadaljnje ukrepe, če bo to treba".

Na zahtevo Washingtona so sprejeli kompromis in iz izjave črtali besedilo prvotnega osnutka, ki je omenjalo "nujno potrebo po reševanju trgovinskih napetosti".

Članice G20 so na dvodnevnem srečanju na zahodu Japonske razpravljale tudi o težavnem vprašanju obdavčevanja spletnih velikanov in prvič do zdaj tudi o gospodarskih izzivih, ki jih predstavlja staranje prebivalstva.

V ospredju so bile sicer trgovinske napetosti, saj si ZDA in Kitajska še naprej grozijo s carinami, za katere se ekonomisti bojijo, da bodo zavrle svetovno rast.

Carinske bitke ZDA in Kitajske bodo stale 455 milijard dolarjev

Ameriški minister za finance je zagrozil z novimi carinami za Kitajsko. Foto: EPA

Po oceni Mednarodnega denarnega sklada (IMF) bi lahko medsebojne ameriško-kitajske carine zmanjšale obseg svetovnega bruto domačega proizvoda za pol odstotka oz. za približno 455 milijard dolarjev.

Direktorica IMF-a Christine Lagarde je dejala, da trgovinski konflikti predstavljajo glavno grožnjo svetovnim gospodarskim napovedim. Carine, ki sta jih uvedli dve vodilni svetovni gospodarstvi, bi lahko opazno ogrozile svetovno okrevanje.

Ministri G20 so z olajšanjem sprejeli novico, da so ZDA in Mehika sklenile dogovor o priseljevanju, ki je Washington ustavil pri nameri, da uvede petodstotne carine na uvoz mehiškega blaga.

Vendar pa je ameriški minister za finance Steven Mnuchin novinarjem povedal, da je Washington pripravljen uvesti dodatne carine na uvoz kitajskega blaga, če ameriški predsednik Donald Trump in kitajski predsednik Ši Džinping na srečanju ta mesec v Osaki ne dosežeta dogovora.

Obdavčitev spletnih velikanov do 2020

"Rast ostaja skromna, tveganja pa se povečujejo," so udeleženci zapisali v izjavi. Foto: EPA

Članice G20 so se zavzele tudi za višje davke za velike korporacije. Kot so zapisale v sklepni izjavi, bodo podvojile napore, da se do leta 2020 doseže dogovor o tem vprašanju.

Zdaj veljavna davčna ureditev, ki temelji na principih iz prejšnjega stoletja, namreč komajda zajema spletne velikane, kot sta Google in Facebook. Ti plačujejo precej nižje davke kot tradicionalna industrijska podjetja.

Države članice Evropske unije so lani poskušale uvesti vseevropski digitalni davek, vendar je namera trčila predvsem na nasprotovanje skandinavskih držav in Irske, ki gosti evropski sedež družbenega omrežja Facebook.

Konkretno naj bi se do konca prihodnjega leta dogovorili o globalnem minimalnem davku. Poleg tega naj bi prerazporedili lokacijo obdavčitve: davka naj digitalno podjetje ne bi plačevalo v državi, kjer ima sedež, temveč tam, kjer je doma stranka oz. uporabnik storitev.

Spodbujanje "do starejših prijaznih industrij"

Ministri G20 so tokrat prvič razpravljali tudi o "izzivih in priložnostih", ki jih predstavlja staranje prebivalstva. Predlagali so, da na trg dela vstopi več žensk in starejših ter "spodbuja do starejših prijazne industrije".