"Zelo sem začudena in lahko rečem celo razočarana, ko slišim, da na gospodarski zbornici predlaganemu zakonu nasprotujejo. Res bodo v tem postopku razdolževanja podjetij lastniki teh podjetij tisti, ki bodo utrpeli izgube, bodo pa ohranjena delovna mesta. In to naj bi bil naš cilj," je v Celju dejala Bratuškova. Foto: BoBo
Radenska
Res bodo v tem postopku razdolževanja podjetij lastniki podjetij tisti, ki bodo utrpeli izgube, bodo pa ohranjena delovna mesta in to naj bi bil naš cilj, meni premierka. Foto: MMC RTV SLO
Na GZS-ju pa so prepričani, da si je premierka danes na račun gospodarstva privoščila "poceni piar, na račun zbornice pa groba podtikanja". Foto: BoBo
Kaj podjetniki in obrtniki sporočajo politikom?
Vrata odprl 46. mednarodni obrtni sejem

Predsednica vlade Alenka Bratušek je namreč danes na celjskem sejmišču odprla 46. Mednarodni obrtni sejem (Mos), ob tej priložnosti pa je povedala, da vlada ne dela še niti pol leta ter, da tisti, ki vodijo podjetja, vedo, kaj je možno narediti v tako kratkem času. Po njeni oceni pa je vlada v tem času naredila kar veliko. Med skoraj polletnimi dosežki vlade je tako izpostavila zmanjšanje števila brezposelnih za 7.658, in dodala, da se je letos izvoz povečal za 2,3 odstotka, edini davek, ki se je dvignil, pa je bil davek na dodano vrednost.

Premierka je dejala, da so v rebalansu državnega proračuna zagotovili denar za ukrepe, ki so namenjeni predvsem malim in srednjim podjetjem - v torek je tako bila podpisana pogodba s SID banko, v kateri so za gospodarstvo zagotovili 500 milijonov evrov. Gre za povratna sredstva, kredite, ki bodo podjetnikom zagotovili tudi financiranje obratnega kapitala, kar je v tem trenutku velik problem, meni Bratuškova.

"Naš cilj naj bi bil ohraniti delovna mesta"
Največji problem gospodarstva v tem trenutku je po oceni premierke zelo visoka zadolženost podjetij. "Praktično takoj po nastopu vlade smo se lotili priprave zakonodaje, ki bo sistemsko uredila razdolževanje podjetij. Zelo sem začudena, ko slišim, da na gospodarski zbornici predlaganemu zakonu nasprotujejo. Res bodo v tem postopku razdolževanja podjetij lastniki podjetij tisti, ki bodo utrpeli izgube, bodo pa ohranjena delovna mesta in to naj bi bil naš cilj. Zakon je pripravljen, potekajo še zadnja usklajevanja tudi z mednarodnimi institucijami, verjamem, da bo sprejet do konca leta. To je vsekakor ukrep, ki ga naše gospodarstvo nujno potrebuje," je dejala.

Pojasnila je tudi, da je državni proračun avgusta izkazoval presežek v višini 13 milijonov evrov. Proračun, ki smo ga podedovali, tako Bratuškova, pa je predvideval za eno milijardo evrov primanjkljaja.

Ponujena roka gospodarstvu
Gospodarstvu in zbornicam je premierka ponudila roko, da sodelujejo in skupaj poiščejo rešitve, ki bodo Slovenijo peljale naprej. "Moja edina želja je bila, da delamo to za mizo, brez medijev. Najlepša hvala tudi s tega mesta za posredovano gradivo in lahko verjamete, da smo ga vzeli zelo resno. Razočarana sem, da se drugega dela dogovora niste držali in je očitno bolj kot rezultat in ukrepi, pomemben piar. Marsikaj je bilo v zadnjih letih narobe, se pa stvari za nazaj ne dajo spreminjati. Prepričana sem, da smo v prvih šestih mesecih naredili vse, kar smo v tem kratkem času lahko. Pred nami so težke naloge, tega se zavedamo in ne bojimo," pravi Bratuškova.

Nagovor je sklenila z besedami, da če bi imela njena vlada tako enotno podporo, kot jo ima slovenska košarkaška reprezentanca, bi lahko bili rezultati bistveno boljši, na žalost pa v naši državi vsaka vrsta še vedno navija po svoje, za svoj cilj.

GZS premierki očita "poceni piar"
Na GZS-ju pa so prepričani, da si je premierka danes na račun gospodarstva privoščila "poceni piar, na račun zbornice pa groba podtikanja". Po navedbah GZS-ja namreč predlagane rešitve za razdolžitev gospodarstva pomanjkljivo ščitijo navadne upnike, dolžniki pa bi lahko zlorabili tudi institut prisilne poravnave.

Pozdravljajo pa uvedbo poenostavljene prisilne poravnave, ki bo prožna, logistično lažje izvedljiva in cenejša. Strinjajo se tudi z vključitvijo malih podjetij, ne le samostojnih podjetnikov in mikro podjetij, v institut poenostavljene prisilne poravnave.

"Kot predstavnik obrtnikov in malih podjetnikov lahko povem, da smo iz dneva v dan bolj zaskrbljeni nad svojo usodo, saj nam poslovno okolje v Sloveniji ne omogoča niti preživetja, kaj šele napredek. Da smo v zares kritični situaciji, iz katere ni in ni videti izhoda, kaže tudi letošnja lestvica globalne konkurenčnosti, na kateri je Slovenija nazadovala za šest mest. Glede na ugotovitve raziskave je največja ovira za poslovanje v Sloveniji dostop do virov financiranja, poročilo pa izpostavlja tudi neučinkovite birokratske postopke in restriktivno delovnopravno zakonodajo," je dejal predsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh.

OZS svari pred "katastrofalnimi" posledicami davka
Poudaril je tudi, da vlada po eni strani nenehno govori o tem, da bi morali povečati konkurenčnost gospodarstva, po drugi strani pa sprejema ukrepe, ki našo konkurenčnost zmanjšujejo. Poleg že tako prevelike obremenitve dela s prispevki in davki, številnih birokratskih ovir, davčnih bremen, nezmožnosti dobiti bančna posojila, nam grozi še davek na nepremičnine, je opozoril Meh.

Po izračunih obrtne zbornice bi to v povprečju pomenilo od dva- do štirikrat višjo obremenitev nepremičnin v poslovni in industrijski rabi od sedanje. Skrb zbujajoče za Meha je, da je povečanje davčnega bremena podjetij na račun obdavčitve nepremičnin povsem v nasprotju s priporočili in mnenji Sveta EU glede reševanja finančne krize v Sloveniji. Ti namreč predvidevajo pospešitev gospodarske rasti in zaposlovanja. Zato v OZS-ju odločno nasprotujejo sprejetju novega predloga zakona o davku na nepremičnine in vlado ponovno pozivajo k treznemu razmisleku. Opozarjajo, da bodo posledice katastrofalne.

Skoraj 1.600 razstavljalcev
Na tem največjem gospodarskem dogodku pri nas, na katerem išče poslovne priložnosti skoraj 1.600 razstavljavcev iz 34 držav. Največjo skupinsko predstavitev na sejmu sicer pripravlja Turčija, ki bo poskrbela za prvo nacionalno predstavitev kakšnega gospodarstva na Mosu, bogato sejemsko dogajanje s številnimi novostmi, premiernimi predstavitvami in sejemskimi ugodnostmi pa napovedujejo tudi drugi razstavljavci.

Na 46. Mosu bodo tako predstavljene nove tehnologije in tehnološki procesi, razstavljavcem pa se bodo pridružili še trije Mosovi podjetni talenti z inovativnimi podjetniškimi idejami, so sporočili organizatorji.

Kaj podjetniki in obrtniki sporočajo politikom?
Vrata odprl 46. mednarodni obrtni sejem