KBC ima v največji slovenski banki 34-odstotni lastniški delež, dolgoročno pa se ne vidi kot manjšinski lastnik Nove Ljubljanske banke, če to pomeni, da ne bo imel zadostne moči v njenem upravnem odboru. Manjšinski lastninski delež banki ne omogoča izpolnitve ciljev, to je pripeljati NLB na raven evropskega povprečja in spodbuditi njen razvoj na Balkanu.

Do nadaljnjega bo KBC zato omejil svoje odgovornosti do NLB-ja, v prihodnje bo v njem le finančni investitor, še naprej pa bo iskal možnosti za neposredno vlaganje na Balkanu.

Pogovori niso zgladili razlik
Tiskovna predstavnica KBC-ja Viviane Huybrecht je dejala, da so v zadnjih mesecih sicer potekala intenzivna pogajanja o dolgoročnih načrtih NLB-ja in vlogi KBC-ja v njih, a so razlike v pogledih delničarjev zelo velike. V prihodnjih mesecih bodo tako Belgijci odpoklicali svoje ljudi iz uprave, razen iz nadzornega sveta, sodelovali pa ne bodo niti v prihodnjih dokapitalizacijah. Glede sodelovanja s slovenskimi oblastmi je Huybrechtova dejala, da so v KBC-ju načeloma odprti za nadaljnje pogovore, a je vse odvisno od potez slovenske vlade.

Gre za ureditev trga
Na potezo Belgijcev se je že odzval slovenski finančni minister Andrej Bajuk, ki je dejal, da bi s prodajo NLB-ja Slovenija v nekaterih primerih izgubila vzvode za ureditev trga, kar ne bi bilo v skladu z njeno odgovornostjo za zagotavljanje stabilnosti evropskega finančnega sistema. Finančno ministrstvo se ni strinjalo z namero Belgijcev, da bi v prihodnjih treh letih v NLB-ju postali večinski lastniki.

KBC je na slovenski finančni trg vstopil leta 2002, ko je kupil 34 odstotkov delnic. Kljub težnjam, da bi svoj manjšinski lastninski delež spremenil v večinskega, pa svojih načrtov ni uspel uresničiti. Kot so dejali v KBC-ju že aprila, zato ni obstajala politična volja.