Gradnja druge cevi karavanškega predora naj bi trajala pet let, kar pa bi sodobna tehnologija lahko občutno skrajšala. Foto: BoBo

Dars je izvajalca gradnje druge cevi karavanškega predora začel iskati že decembra 2017, a so pritožbe oddajo naročila močno zavlekle. S tem se je zamaknila tudi gradnja, katere začetek je bil predviden sredi lanskega leta. Medtem ko je gradnja avstrijske strani predora stekla že septembra lani, slovenska stran nima še niti izbranega izvajalca.

A nekateri strokovnjaki kljub temu menijo, da še lahko ujamemo rok in zgradimo drugo cev predora v petih letih, kot je zastavljeno, saj naj bi bil ta rok precej prenapihnjen. Pet let so namreč izvajalci potrebovali za gradnjo prve cevi pred 30 leti, od takrat pa je tehnologija napredovala. Hkrati so mnogi spremljevalni objekti, kot je npr. vhodni plato, že zgrajeni. Predvsem pa izvajalci, v nasprotju s tistimi izpred tridesetih let, zdaj vedo, da jih čakajo težke geološke in hidrološke razmere, je poročala Alenka Terlep za Radio Slovenija.

Dars je sredi septembra za izbor izvajalca druge cevi predora Karavanke povabil tri od petih ponudnikov. Kot je poročala Televizija Slovenija, naj bi se Dars pogajal s turškim Cengizom, ki je oddal najnižjo ponudbo, vredno 99,6 milijona evrov, konzorcijem podjetij Kolektor CGP, Riko in turški Yapi Merkezi (121 milijonov evrov) in s konzorcijem podjetij Implenia Österreich, Implenia Švica in CGP Novo mesto (121,5 milijona evrov). Zunaj boja za gradnjo predorske cevi sta tako ostala grški J&P Avax, ki je dela ocenil na 115 milijonov evrov, in Gorenjska gradbena družba s češkim Metrostavom s ponudbo, vredno 122,2 milijona evrov.

Kot je poročala Terlepova, skušajo domači gradbinci turško podjetje Cengiz izriniti. A ker nimajo zadostnih referenc, se povezujejo s tujimi izvajalci. "Domača podjetja so v povezavi s tujimi podjetji sposobna narediti marsikaj. Mislim, da je to zmagovalna pot," je za radio povedal Dušan Zorko iz 2TDK-ja. Da bi predor gradila slovenska podjetja, se zdi pomembno tudi Gospodarski zbornici Slovenije. "Gradbeništvo je delovno intenzivna panoga, kar pomeni veliko delovnih mest, vsa ta podjetja pa plačujejo prispevke za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje," je povedal Jože Renar z GZS-ja.

Ker ima gradbeništvo večstranske učinke, bi bili posel blagodejen ne samo za proračun, ampak za celotno industrijo gradbenega materiala, še dodaja. Ne glede na to, kdo bo gradil karavanški predor, zastojem ne bo konca vse do leta 2026. Ko bo drugi predor končan, bo Dars namreč zaprl prvo cev in jo začel obnavljati, je še poročal Radio Slovenija.