Poslanci DZ-ja bodo predvidoma v petek pozno ponoči potrjevali predlog izvedbenega zakona za uresničevanje fiskalnega pravila, po katerem morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku. S tem se bo v Sloveniji vzpostavil prenovljeni institucionalni okvir načrtovanja in nadzora izvajanja fiskalne politike.

Urad za makroekonomske odnose in razvoj (Umar) in predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji sta na današnji mednarodni konferenci predstavila primere dobrih in slabih praks v tujini, nekdanja slovenska finančna ministra Janez Šušteršič in Mitja Gaspari, zdajšnji finančni minister Dušan Mramor ter direktor na generalnem direktoratu Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve Istvan Szekely pa so izmenjali svoja stališča glede konsolidacije javnih financ in težav Slovenije na tem področju.

Direktor Umarja Boštjan Vasle je na začetku povedal, da so v njegovem uradu spoznali, da so se v zadnjem letu zgodile številne spremembe na področju konsolidacije javnih financ, tako vsebinskih kot tudi hitrostnih. "Pri tej vladi je prišlo do zasuka miselnosti, kako doseči konsolidacijo javnih financ," je dejal Vasle, ki je med drugim tudi opozoril, da ni pomembna hitrost, temveč učinkoviti ukrepi. Hitra konsolidacija javnega denarja ima lahko tudi negativne posledice, saj lahko zavira izvajanje dolgoročnih strukturnih reform.

Hitro staranje prebivalstva
Vasle je kritično izpostavil, da vladni konsolidacijski ukrepi ne naslavljalo problematike, ki povzroča največje težave v javnih financah, kar so stroški procesa staranja slovenskega prebivalstva in javni dolg, ki se je v času krize povečal za 4-krat - s pred kriznih 20 odstotkov na 80 odstotkov. Tako se po njegovih besedah Slovenija hitro stara v primerjavi z drugimi EU-državami in že do leta 2020 se bo število starejših od 65 let povečalo za skoraj 65.000.

"Na leto se bo število delovnega prebivalstva zmanjšalo za 10.000, torej jih bo leta 2020 50.000 manj," je še opozoril Vasle, zaradi tega pa bodo potrebni večji proračunski transferji v pokojninsko blagajno. Zaradi večjega javnega dolga, ki je nastal zaradi krize, pa mora Slovenija plačevati precej večji znesek za obresti posojil. Tako je bil letni znesek v časih pred krizo 380 milijonov evrov, zdaj pa znaša 1,1 milijarde evrov.

Minister Mramor je Vasletu odgovoril, da se strinja z njim. Težave, ki jih prinaša staranje prebivalstva na javne finance, pa nameravajo rešiti tudi z reformo javnega šolstva, ki naj bi skrajšala čas študija in s tem podaljšala delovno dobo, kot tudi s samim podaljšanjem delovne dobe ter z izvedbo reforme zdravstva in trajne oskrbe.

Direktor na generalnem direktoratu Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve Istvan Szekely je opozoril, da bodo druge države v regiji v prihodnosti v boljšem položaju, kar se tiče javnih izdatkov, namenjenih pokojninam, zato bi morali narediti Slovenijo zanimivo za podjetja in za mlade, da si ti ne bodo želeli ubežati v tujino.

Nekdanji minister in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari pa je spomnil, da bo zdajšnja politična garnitura precej lažje izvedla podaljšanje delovne dobe, saj ustava več ne dovoli referenduma o zakonih, ki se sprejemajo za izvrševanje državnega proračuna. Vendar bo po njegovih besedah treba najti dobre predloge. Vsekakor pa merila za podaljšanje delovne dobe ne smejo biti linearna, temveč selektivna glede na socialno strukturo. Ne nazadnje se življenjska doba ne povečuje enako v vseh socialnih skupinah. V ZDA naj bi se življenjska doba t. i. modrih ovratnikov celo nižala.

Nekdanji finančni minister iz druge Janševe vlade Janez Šušteršič, ki je na okrogli mizi sodeloval prek telekonference, je kot nujno izpostavil celovito reformo javnega sektorja, ki bi ga morali zmanjšati za 10 odstotkov. Največja težava je po njegovem mnenju plačni sistem, ki je precej tog in onemogoča nagrajevanje. Javni sektor pa tudi opravlja številne stvari, ki so nepomembne, hkrati pa se številne ure porabijo zgolj za oviranje gospodarstva, kar naj bi med drugim počeli na okoljskem ministrstvu in na raznih inšpektoratih. Prav tako bi morale biti osebe na vodilnih položajih v javnem sektorju, kot so rektorji univerz ali direktorji bolnišnic, odgovorne za finance institucij, ki jih vodijo. "Ogromno izdatkov v proračunu ne vpliva na gospodarsko rast, in to bi morali spremeniti," je menil Šuštaršič in še dodal, da bi morali spremeniti tudi sistem socialnih transferjev in ga usmeriti k najbolj pomoči potrebnim ciljnim skupinam.

Nad javnimi financami bo bedel fiskalni svet
V predlogu zakona o izvajanju fiskalnega pravila je predlagana tudi ustanovitev fiskalnega sveta, ki bi deloval kot samostojen in neodvisen državni organ. V njem bi bili trije člani, ki jih predlaga vlada, z dvotretjinsko večino pa bi jih za petletni mandat potrdil DZ. Tako Mramor kot oba nekdanja finančna ministra so izpostavili nujnost oblikovanja takšne institucije, so pa poudarili, da se bo moral svet s svojim delom uveljaviti in si zagotoviti kredibilnost.

Mramor pa je še povedal, da se bo, če bo DZ izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu podprl, vlada lotila organizacije fiskalnega sveta, ki naj bi bil po načrtih vzpostavljen jeseni.