Sklad je napoved rasti za letošnje leto v primerjavo z januarsko napovedjo znižal za 0,2 odstotne točke, na 3,3 odstotka. Napoved je poslabšal predvsem zaradi slabših gibanj na Kitajskem in evropskih državah.

Letos bo počasnejšo rast bruto domačega proizvoda (BDP) imelo več kot 70 odstotkov svetovnega gospodarstva. Razmere bodo slabše predvsem v prvi polovici leta, medtem ko naj bi se rast nekoliko okrepila v drugi polovici leta. Prihodnje leto IMF pričakuje 3,6-odstotno gospodarsko rast. Ohlajanje gospodarske rasti je sicer opaznejše v razvitejših gospodarstvih.

Kot so pojasnili v IMF-u, ki je napoved objavil v okviru spomladanskega srečanja v Washingtonu, bo na gospodarstvo vplival predvsem prihodnji odnos med Kitajsko in ZDA, saj največji svetovni gospodarstvi še vedno nista dosegli dogovora, s katerim bi končali trgovinski spor. Poleg tega negativen dejavnik predstavlja tudi brexit.

Kakšen bo vpliv brexita?

Če bo Velika Britanija Evropsko unijo zapustila brez dogovora, bi to lahko močno pretreslo gospodarstvo, saj bi prišlo do motenj v sicer rednih trgovinskih odnosih, uvozni stroški v Veliki Britaniji pa bi občutno narasli, tako za podjetja kot tudi gospodinjstva. Kljub veliki negotovosti državi za letos napovedujejo 1,2-odstotno rast, za prihodnje leto pa 1,4-odstotno rast. Če bi se brexit zgodil brez dogovora, pa bi britanski BDP v najslabšem scenariju prvem letu lahko upadel za 1,4 odstotka, v drugem pa za 0,8 odstotka.

Najvišje stopnje rasti bosta letos imeli Kitajska in Indija; in sicer 6,1- oziroma 7,5-odstotno. ZDA lahko letos pričakujejo 2,3-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,2 odstotne točke manj od prejšnje napovedi. Prihodnje leto naj bi se ameriška rast upočasnila na 1,9 odstotka.
V območju evra lahko po napovedih IMF-a letos pričakujemo 1,3 odstotno rast, potem ko je lani ta dosegla 1,8 odstotka. Danes objavljena napoved je za 0,3 odstotne točke nižja od prejšnje. Leta 2020 naj bi gospodarstvo držav z evrom napredovalo za 1,6 odstotka.
Glede na zapletene razmere mora denarna politika Evropske centralne banke še naprej ostati "prilagodljiva", da bi inflacijo lahko dvignili na ciljno raven dveh odstotkov, svetujejo v Washingtonu.

Največji tveganji sta Italija in Nemčija

Največja tveganja v območju evra pa predstavljata Italija in Nemčija. Nemški BDP naj bi se letos okrepil za 0,8 odstotka, italijanski pa za 0,1 odstotka. Obe napovedi je denarni sklad poslabšal za pol odstotka. Eno najvišjih rasti v evrskem območju pa si z 2,5 odstotka lahko obeta Španija.

Nemška avtomobilska industrija se spoprijema s težavami zaradi novih pravil glede merjenja emisij, ki so začela veljati septembra, poleg tega pa jo pesti tudi padec povpraševanja iz tujine. Vendar pa lahko Nemčija, kot poudarja IMF, računa na močno domače povpraševanje, saj je stopnja brezposelnosti s 4,9 odstotka na zgodovinskem dnu.

Precej drugačne so razmere v Italiji, ki je že v "tehnični recesiji", saj je imela dve zaporedni četrtletji krčenja. Domača poraba upada, državo pa pesti tudi visok javni dolg, ki predstavlja že 130 odstotkov BDP-ja.

IMF je ob tem oceno lanske svetovne rasti popravil navzdol za 0,1 odstotne točke, na 3,6 odstotka. Vrh je dosegla leta 2017, ko je dosegla štiri odstotke.