Ocenjeni desetodstotni upad prometa zaradi zaprtja trgovin ob nedeljah se po mnenju trgovcev ne bo prelil na druge dni v tednu, ampak v tujino, saj v Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem omejitev glede odprtja trgovin ob nedeljah nimajo, nekatere izjeme ima tudi Avstrija. Foto: Pixabay
Ocenjeni desetodstotni upad prometa zaradi zaprtja trgovin ob nedeljah se po mnenju trgovcev ne bo prelil na druge dni v tednu, ampak v tujino, saj v Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem omejitev glede odprtja trgovin ob nedeljah nimajo, nekatere izjeme ima tudi Avstrija. Foto: Pixabay

Začetki trgovinske sage sicer segajo že v konec 90. let, ko se trgovcem in predstavnikom zaposlenih nikakor ni uspelo dogovoriti o višini dodatka za delo ob nedeljah in praznikih. Sindikat delavcev trgovine pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se je ob vročih razpravah, podprtih tudi s političnimi interesi, odločil, da poseže po referendumu in 21. septembra 2003 je bila tako z 58 odstotki za izglasovana odločitev o zaprtju prodajaln, razen določenih izjem, ob nedeljah in praznikih.

Začarani krog poslanskih odločanj se nadaljuje tudi danes. Foto: DZ/Barbara Žejavac
Začarani krog poslanskih odločanj se nadaljuje tudi danes. Foto: DZ/Barbara Žejavac

Državni zbor je nato – po tem ko je sprejel uskladitveno dopolnilo k spremembam zakona o trgovini – s 63 glasovi za in nobenim proti februarja 2004 sprejel še omenjeni zakon in tako zakonsko podprl odločitev državljank in državljanov na referendumu.

Prodajalne naj bi bile tako od 15. septembra tistega leta, ko bi se zakon začel uporabljati, ob nedeljah in z zakonom določenih praznikih zaprte. Prodajalne za nujne življenjske dobrine bi bile lahko odprte do največ deset nedelj v letu, zakon pa je določal tudi izjeme, za katere omejitev odpiralnega časa ne bi veljala – prodajalne na bencinskih servisih, v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah s prodajalno površino do 80 kvadratnih metrov bi bile lahko odprte brez omejitev.

Trgovci so se obrnili na ustavno sodišče

Toda zakonodajalcu referendumske odločitve nikoli ni uspelo v celoti uresničiti. Sledile so namreč pobude za presojo ustavnosti določb zakona, ki so jih vložile trgovske družbe, prav tako pa je državni svet na pobudo delojemalcev izglasoval odložilni veto. Zakon o trgovini, ki ga je DZ sprejel februarja 2004, je zato začel veljati s 1. januarjem 2006, a je ustavno sodišče njegovo izvajanje zadržalo. Samo v prvih tednih tistega leta so se za slovenske trgovce tako uvedle kar tri spremembe odpiralnega časa prodajaln.

Po vnovični potrditvi novele zakona o trgovini v državnem zboru 11. januarja, je konec meseca začela veljati novela zakona o trgovini, ki je močno razširila seznam izjem. Z omejeno površino do 200 kvadratnih metrov so bile v nedeljo lahko brez omejitev odprte tudi prodajalne v starih mestnih in trških jedrih, naravnih, kulturno zgodovinskih in romarskih središčih, marinah, kampih, zdraviliščih, turističnih središčih in na pokopališčih.

Nova ureditev obratovalnega časa prodajaln pa je veljala le slabe tri tedne. Po vročitvi odločbe ustavnega sodišča v državni zbor omejitve za prodajalne z nujnimi življenjskimi izdelki do končne odločbe ustavnega sodišča od 14. februarja 2006 namreč niso obstajale več.

Trgovci so odločitev ustavnega sodišča pozdravili, v sindikatu pa so menili, da je urejanje odpiralnega časa od takrat naprej v rokah socialnih partnerjev.

14 let od referenduma o zaprtju trgovin v nedeljo

Dogovori o nedeljskem in prazničnem (ne)delu

14 let po referendumu pa je trgovinske vode spet razburkal poslanec Andrej Čuš, ki je oktobra 2017 v DZ vložil predlog novele zakona o trgovini, s katero je predlagal uresničitev referendumske volje ljudstva in zaprtje trgovin ob nedeljah, a je bil predlog zavrnjen kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo.

Poslanci so poudarjali – takšno je bilo pred tem tudi stališče vlade –, da so že socialni partnerji sami sklenili dogovor o nedeljskem delu, zakonodajni predlog pa da je nedodelan.

Konec leta 2017 so predstavniki delodajalcev in sindikatov v panogi podpisali aneks h kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine, ki je določil novosti glede organizacije delovnega časa.

Sklenili so, da trgovci delavcev ne smejo razporediti na delo (kar pomeni zaprtje trgovin) na 1. januar, 8. februar, velikonočno nedeljo in ponedeljek, 1. maj, binkoštno nedeljo, 25. junij, 15. avgust, 1. november in 25. december. Lahko pa so razporejeni na 2. januar, 27. april, 2. maj, 31. oktober in 26. december. Vendar so delavci za delo na praznik upravičeni do dodatka v višini 250 odstotkov urne postavke osnovne plače, medtem ko je ta prej, odvisno od praznika, znašal 100 ali 200 odstotkov.

Posamezen delavec je glede na sklenjeni aneks lahko delal največ dve nedelji v mesecu in največ 15 nedelj v letu. To pa ni pomenilo, da bi bile trgovine odprte le 15 nedelj v letu – trgovci so lahko imeli odprto vse nedelje v letu, vendar dovolj delavcev, da bodo spoštovali omejitve.

Štirinajst let po referendumu nov predlog za zaprtje trgovin ob nedeljah

A januarja 2018 je Čuš v postopek DZ-ja vložil že nov predlog, v katerem je predlagal, da bi bile lahko trgovine odprte največ šest nedelj na leto, brez omejitev pa le družinske trgovine, bencinski servisi ob avtocestah ter trgovine na letališčih in mejnih prehodih. Čeprav z zakonom ni uspel, je spodbudil trgovce k združevanju v želji po ukinitvi nedeljskega dela.

Sindikat delavcev trgovine Slovenije in Svet gorenjskih sindikatov ter Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije so nato julija podpisali novo kolektivno pogodbo za trgovino, ki je prinesla zaprtje trgovin na praznike, povišanje plač ter višje dodatke na nedeljsko delo – po novem so lahko delavci delali 20 nedelj na leto (a ne več kot dve na mesec).

Nov poskus med epidemijo, sindikat poudarja čas za družino

Med izbruhom novega koronavirusa so se trgovine sredi marca letos z vladnim odlokom ob nedeljah zaprle, Sindikat delavcev trgovine Slovenije pa je nato v poslanici pred praznikom dela pozval k zaprtju trgovin ob nedeljah tudi v času po epidemiji. Delo v trgovinah po njihovih navedbah postaja čedalje težje, saj so stranke vedno bolj zahtevne, urniki pa ob zlorabah zakonskih določb glede neenakomerne razporeditve delovnega časa vse napornejši.

Ob nedeljah odprte trgovine za zaposlene v trgovini pomenijo veliko obremenitev, predvsem pa jim jemljejo čas, ki bi ga lahko dejavno preživeli s svojimi družinami, so poudarili. Po mnenju sindikata delavcev trgovine smo se preveč navadili na nakupovanje ob nedeljah, namesto da bi šli na izlet v naravo, se udejstvovali v športnih dejavnostih, se družili s prijatelji in bližnjimi.

"Z vidika družbe gre za precejšnjo socialno škodo, saj družine odvrača od kakovostnega sobivanja, namesto pozitivnih vrednot pa spodbuja brezglavo potrošništvo," so bili kritični.

Levica predstavila zakonski predlog, ki bi trgovine ob nedeljah zaprl

Nakazovala se je široka podpora

Njihov poziv so v zakonsko besedilo prenesli v stranki Levica in sredi maja pripravili predlog novele, ki se bo danes znašla pred poslanci. S predlagano novelo bi določili, da trgovec delovnega časa ne sme določiti ob nedeljah in z zakonom določenih prostih dneh. Kot izjeme pa bi lahko bile v nedeljo še naprej odprte prodajalne, ki ne merijo več kot 200 kvadratnih metrov in so na območju bencinskih servisov, letališč, železniških in avtobusnih postaj ter bolnišnic.

V Levici so ob široki podpori z obeh političnih polov in tudi iz dela javnosti verjeli v uspeh predloga, katerega sprejetje v DZ-ju so želeli doseči do poletja.

Za zaprtje trgovin ob nedeljah so se med drugim izrekli tudi nekateri sindikati in druge organizacije, med njimi v skupni izjavi Cerkve v Sloveniji, kjer so menili, da so razmere med epidemijo pokazale, da lahko ljudje vse nakupe opravijo med tednom.

V zapisu na Twitterju je predlog Levice podprl premier Janez Janša, naklonjen mu je bil minister za delo Janez Cigler Kralj. Besede svojega ministra so takrat podprli v tudi stranki NSi, kjer so zapisali, da so zaprtje trgovin ob nedeljah predlagali že leta 2003 na posvetovalnem referendumu.

Zagovarjali so ga tudi v LMŠ-ju, v SMC-ju pa so opozorili, da predloga, če bi vodil v odpuščanje, ne morejo podpreti.

Svarila trgovcev o odpuščanju

Tudi v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) so se spraševali o primernosti trenutka za zakonsko prepoved nedeljskega obratovanja trgovin, saj ta po njihovem mnenju prihaja v izjemno težkih časih, ko bi morali vse sile posvetiti ukrepom za izhod iz krize. Zaprtje prodajaln ob nedeljah bi pomenilo upad prihodka in zmanjšanje gospodarske dejavnosti, zato predlogu odločno nasprotujejo, saj bi morali v trenutnih razmerah spodbujati porabo in sprejemati ukrepe za ohranjanje delovnih mest, poudarjajo.

Spremembe obratovalnega časa prodajaln bi po ocenah zbornice vplivale tudi na število zaposlenih v trgovinski dejavnosti, ki danes zaposluje več kot 110.000 delavcev, samo v trgovini na drobno jih je zaposlenih nekaj manj kot 60.000.

Od trgovinske dejavnosti je tako odvisno veliko delovnih mest, ki slovenskemu gospodarstvu prinašajo 34 odstotkov vseh prihodkov. Ob predpostavki, da bi bil promet enak lanskemu letu, lahko zaprtje trgovin ob nedeljah pomeni tudi do 10-odstoten upad prometa, so izračunali.

Ocenjeni desetodstotni upad prometa zaradi zaprtja trgovin ob nedeljah se po mnenju trgovcev ne bo prelil na druge dni v tednu, ampak v tujino, saj v Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem omejitev glede odprtja trgovin ob nedeljah nimajo, nekatere izjeme ima tudi Avstrija.

Poleg tega so odprte trgovine ob nedeljah ključnega pomena za podpiranje razvoja turizma, so dodali. Turizma brez trgovine ni, o čemer priča tudi liberalizirana ureditev obratovalnega časa praktično v vseh državah EU-ja, še posebej v tistih, kjer je turizem pomembna gospodarska panoga.

Kaj bo s trgovinami ob nedeljah?

Vlada ne, SDS da

Ko se je v ponedeljek opoldne s poslanskimi vprašanji premierju Janši začela redna majska seja DZ-ja z novelo zakona na današnjem dnevnem redu, je še vse kazalo, da izkazana podpora predlogu Levice ni vprašljiva.

Po ponedeljkovi večerni dopisni seji vlade pa so iz urada vlade za komuniciranje sporočili, da vlada meni, da trenutno zaradi posledic epidemije novega koronavirusa za gospodarstvo, vključno s trgovinsko dejavnostjo, predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo v državnem zboru.

Poleg tega vlada meni, da je socialni dialog najustreznejši način reševanja tovrstnih vprašanj.

Luka Mesec (Levica) je odločitev vlade označil za neresnost in spomnil, da je naklonjenost ukrepu sprva izkazala večina v koaliciji, tudi premier Janez Janša, ki je podporo izrazil tudi na Twitterju

Iz poslanske skupine SDS-a so v torek sporočili, da kljub nenaklonjenosti vlade zaprtje trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh podpirajo. Dodali so, da bodo stališče poslanske skupine do predloga Levice predstavili na prvi obravnavi v DZ-ju. Danes se torej v državnozborskih klopeh obeta burna razprava.