Na zaslišanje, ki se je začelo ob 9.50, je poleg srednjega menedžmenta povabila tudi nekatere nekdanje predsednike uprave NLB-ja. Skupaj je na sejo povabila 12 prič, pri čemer se je ena že pred dnevi opravičila, pred komisijo pa so tako poleg srednjega menedžmenta pričali nekdanji predsedniki uprav NLB-ja Marjan Kramar in Božo Jašovič ter nekdanji predsednik nadzornega sveta Igor Marinšek.

Iraj Farrokhzadeh je v NLB-ju odprl račune, na katere so v letih 2009 in 2010 prihajala nakazila iz iranskih bank. Skupno je bilo več kot 9.000 nakazil, katerih vrednost je presegla eno milijardo dolarjev.

Kramar: Ne vem ničesar
Marjan Kramar, ki je bil predsednik uprave NLB-ja med letoma 2004 in 2009, je zanikal, da bi Farrokhzadeha v banko pripeljal on, in dodal, da o komitentu ne ve ničesar. "Bila bi izjema, da bi nekdo informiral predsednika uprave, da je nekdo tak prišel. To se v mojem mandatu ni zgodilo za nobeno osebo in za nobeno firmo," je zatrdil.

Po njegovih besedah so področju upravljanja s tveganji dajali velik poudarek. O tej zgodbi pa bi ga lahko obvestili le iz centra notranje revizije ali službe za skladnost poslovanja. "Obe sta imeli direkten kontakt do uprave," je dejal in povedal, da se ne spomni, da česa, kar sta predlagali, ne bi realizirali ali podprli. Kramar prav tako ne ve ničesar o obsegu poslovanja tega komitenta, ker nima ne zdaj in tudi v času mandata ni imel teh podatkov. "Banka je bila zelo velik sistem, ki se ga lahko vodi le, če je organiziran in če temelji na delegiranju; vsak nivo je imel svoje naloge in pooblastila," je menil.

Jašovič: Banka je bila v nezavidljivem položaju
Tudi Božo Jašovič, ki je NLB vodil od jeseni 2009 do konca leta 2011, je povedal, da Farrokhzadeha ni poznal. "Ko sem prišel v NLB, je z banko posloval že leto dni," je dejal in dodal, da je prvič slišal zanj, ko je uprava prejela predlog za podaljšanje znižanega plačila provizije, ki mu ga je odobrila prejšnja uprava. Jašovič se tako tudi ne spomni, da naj bi prav on podpisal predlog za podaljšanje znižanega plačila provizije. "Če je bil naveden kot angleški državljan, ki že leto dni posluje z banko in je vse v redu, se mi je v času, ko je bila banka v nezavidljivem položaju, zdelo dobro, da nekaj zaslužimo."

Ko se je izkazalo, da tveganja obstajajo, so se v NLB-ju odločili, da Farrokhzadehu račun zaprejo, je nadaljeval Jašovič. To je bilo proti koncu leta 2010, po uvedbi sankcij proti Iranu in pridobitvi mnenja Banke Slovenije ter seznanitvi z izsledki notranje revizije. Ta je ugotovila, da način spremljave poslovanja komitenta ni bil dovolj ustrezen in bi morali prepoznati elemente sumljivega poslovanja. Takrat so Farrokhzadehu račun tudi zaprli, je dejal Jašovič in poudaril, da uprava ne more biti vpeta v odpiranje računov in transakcije komitentov.

Vičič: Zaradi primera smo leta 2011 ustanovili komisijo
Nekdanji član uprave, pristojen za plačilni promet, Miran Vičič je poudaril, da je takoj zahteval mnenje strokovnih služb, ko so se pojavili mehki indici za sumljive transakcije. Drugič je preverbo zahteval leta 2010, ko je postal izvršni direktor za področje plačilnega prometa. Takrat je notranja revizija priporočila, da bi ta račun zaprli, to so tudi storili. Na vprašanje komisije, kako to, da se pod prvo znižanje provizije Farrokhzadehu ni podpisal noben član uprave, pa je dejal, da je to zelo nenavadno.

Člane komisije je zanimalo tudi, kako se je ta primer vseeno lahko zgodil, na to je odgovoril, da se je morda primerilo to, da je komerciala, katere cilj je delati posel in z njim služiti ter pri tem upoštevati zakonodajo, preveč samostojno odločala o tem, ali se ta posel nadaljuje ali ne. Prav zato so po njegovih pojasnilih v letu 2011 ustanovili komisijo za preprečevanje pranja denarja, ki je v primerih s t. i. mehkimi indici, da nekaj ni prav, a so izpolnjevali zakon, poskrbela, da so mnenje o določenem primeru soočile vse službe v banki, ki so bile vanj vpete, in podale stališče.

Dve komisiji pregledujeta delo NLB-ja
Sporna nakazila je v dokumentih NLB-ja našla komisija DZ-ja, ki raziskuje politično odgovornost za sanacijo bančnega sistema konec leta 2013, in zadevo odstopila komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Obe sta o tem pripravili vmesno oziroma posebno poročilo, ki ju je DZ potrdil konec septembra. Vmes je nastala preiskovalna komisija, ki se ukvarja le s tem vprašanjem. Potem ko je prišlo na dan, da so se podobne stvari dogajale tudi v Novi KBM, je delo razširila še na to banko.

Pod vodstvom Janija Möderndorferja (SMC) je do zdaj opravila t. i. ekspertna zaslišanja. Pred njo sta tako svoje poglede na to tematiko podala nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja Klavdij Stroligo in strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič. Navedla sta, da mehanizmi v banki niso ustrezno delovali oziroma da bi moral v teh primerih v banki zazvoniti alarm.
"Denar prihajal iz evropskih in ameriških bank"
Kot prva je pred člane komisije stopila Milka Ižanec. Povedala je, da pravzaprav ne gre za iranskega državljana. "Identificiral se je z angleškim potnim listom, prijavljeno bivališče je imel v Londonu, nanj smo gledali kot na evropskega poslovneža, res pa je bil rojen v Iranu," je dejala.

Potrdila je, da je Farrokhzadeh veljal za stranko z zelo visoko stopnjo tveganja in so ga zato zelo pozorno spremljali. A zaradi sedeža njegovega podjetja na Deviških otokih in ne zato, ker bi on sam in nakazila denarja prihajali iz Irana, ki je bil v tistem času pod posebnimi omejevalnimi ukrepi zaradi sankcij, je pojasnila. "Nikoli nisem videla iranskega potnega lista, denar pa je vedno prihajal iz evropskih bank in če so bila nakazila v dolarjih, iz ameriških bank," je povedala. Če bi bil na črnem seznamu, mu računa zagotovo ne bi odprli, je dodala.

Kupnikovo pričanje zaprto za javnost
Prometa je imel ogromno in NLB je s provizijami za njegova nakazila zaslužil veliko, je še dejala Ižančeva. Nekoč jo je prišel prosit za znižanje provizije in povedala mu je, da to odobrijo strankam z več kot 10 milijonov evrov prometa mesečno. "Rekel je, da se bodo potrudili in tako se je promet povečal," je dejala. Na vprašanje Möderndorferja o tem, da naj bi eden od prejemnikov nakazil bil Superman, namen nakazila pa Ana Karenina, pa je Ižančeva odgovorila, da dvomi, da bi napisal kaj takega "saj je bil zelo resen starejši poslovnež."
Drugi je pričal Tomaž Kupnik, ki je želel, da je njegovo pričanje zaradi varovanja osebnih podatkov zaprto za javnost.

Veliko opozoril med poslovanjem
Nekdanja specialistka v oddelku za nakazila v tujino v okviru sektorja za plačilni promet s tujino Vlasta Mozer Šega je povedala, da je bilo v tem primeru precej reklamacij. "Na kar koli smo naleteli, smo obveščali poslovni del in službo, v kateri je deloval pooblaščenec," je dejala in dodala: "Naš sektor je velikokrat opozarjal." Odločitve, ali se bo s komitentom poslovalo ali ne, pa niso v njihovi pristojnosti.

Nekdanji direktor poslovne mreže Osrednja Slovenija pri NLB-ju Igor Žvokelj je povedal, da se je v zgodbo vključil, ko je šlo za predlog za oprostitev provizije, ter poudaril, da so mu strokovne službe glede tega primera vsakokrat, ko so govorili o njem, povedale, da ni nič narobe. "Poročali so mi, da je bil Farrokhzadeh večkrat skrbno pregledan in da niso našli indicev po navodilih, ki so se dotikali pranja denarja," je dejal in tudi on povedal, da se je v banki identificiral z britanskim potnim listom.

"Farrokhzadeh ni bil na nobeni omejevalni listi"
Ko je Farrokhzadeh prišel odpret račun, je bil za področje preprečevanja pranja denarja v NLB-ju zadolžen Drago Cunja. Nadzor nad tem področjem je bil v banki po njegovih besedah urejen zelo kakovostno, a kot je povedal, "ta fizična oseba ni bila na nobeni omejevalni listi in tudi Iran je bil takrat naveden zgolj na seznamu držav, ki nimajo urejenega področja pranja denarja".

V času uvedbe sankcij proti državi je bila za področje preprečevanja pranja denarja v banki pristojna Zdenka Bernik Strelec. Ta je povedala, da so se ji zdele Farrokhzadehove transakcije res neobičajne, a "lahko se odločimo, da so vse neobičajne, lahko pa rečemo, da je tak njegov način poslovanja". Do uvedbe embarga ni imela zakonske podlage za zahtevo po zaprtju računa, upravi je tako zaprtje predlagala septembra 2010.