Za sumljive transakcije iranske banke prek NLB-ja so izvedeli leta 2010 od tujih organov. Foto: Reuters
Za sumljive transakcije iranske banke prek NLB-ja so izvedeli leta 2010 od tujih organov. Foto: Reuters
DZ
Še ena parlamentarna preiskovalna komisija v tem mandatu, ki se bo ukvarjala z bankami. Foto: BoBo


Komisija DZ-ja za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb je pod drobnogled vzela nakazila iranske banke Export Development Bank of Iran, ki naj bi prek NLB-ja oprala za približno milijardo dolarjev. Iranski državljan naj bi namreč pred leti v NLB-ju odprl račune, na katere so prihajala nakazila iz iranske banke.

"Ugotovljenih je bilo predvsem veliko zavlačevanj pristojnih služb in neustreznega ravnanja. Ali gre za kazniva dejanja ali ne, pa bodo odločale ustrezne službe," je v izjavi medijem povedal predsednik komisije Branko Grims (SDS), ki pričakuje, da se bodo pristojni osredotočili tako na odgovornost posameznikov kot tudi organizacij.

Kdo vse je vedel
Indici po njegovih besedah kažejo, da je šlo za vnaprej dogovorjeno pranje denarja v višini milijarde dolarjev v NLB-ju, s tem pa naj bi bil seznanjen tudi takratni politični vrh. Vedeli naj bi tudi, da gre za banko, ki je uvrščena na črno listo EU-ja in državo, ki je pod embargom zaradi suma proliferacije in financiranja terorizma.

Grims je poudaril, da so bili o tej zadevi v preteklosti obveščeni tako takratni predsednik države, vlade, ministri za finance, notranje zadeve in nekateri drugi, vendar pa DZ o tem ni bil obveščen, kar po njegovih besedah "bode v oči". "Vedno je bilo normalno, da so obveščeni vsi trije vrhovi politike, poleg predsednika države in vlade tudi predsednik parlamenta," je poudaril.

Grims: Podatki so se ustavljali
Podatki o tej sporni zadevi so se, kot meni Grims, "ustavljali" najprej na Uradu za preprečevanje pranja denarja in nato še na Komisiji za preprečevanje korupcije. Prav ravnanje protikorupcijske komisije po mnenju parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih ni bilo ustrezno, saj ni bil spoštovan že prej sklenjeni protokol o predaji informacij in sodelovanju.

Grims je presodil, da so v tem primeru odpovedali nadzorni organi, zato je treba ugotoviti, kdo je za to odgovoren. To bo, kot je dejal, naloga nove, za to ustanovljene parlamentarne preiskovalne komisije. "Mi smo s tem svoje delo na tem področju uspešno končali," je dejal.

Če bo upoštevan poseben sklep, ki so ga sprejeli na današnji seji, bo poročilo obravnavano že na septembrski seji DZ-ja, verjetno hkrati z delnim poročilom, ki ga pripravlja komisija. Vsi sklepi so bili, kot je poudaril Grims, sprejeti soglasno in bodo tudi javni.

Grims je v imenu komisije še izrazil pričakovanje, da bosta policija in tožilstvo storila vse, da ugotovita, koliko je bilo v tem primeru dejanskih kršitev zakona, in ukrepata proti vsem, ki so kakor koli kršili zakon. "Da zadeva dobi tudi sodni epilog," je dejal Grims. Pričakuje tudi, da bosta policija in tožilstvo poslance o poteku preiskave in ugotovitvah sproti in ustrezno obveščali.