Za sumljive transakcije iranske banke prek NLB-ja so izvedeli leta 2010 od tujih organov. Foto: Reuters
Za sumljive transakcije iranske banke prek NLB-ja so izvedeli leta 2010 od tujih organov. Foto: Reuters

Po preučitvi dokumentacije smo ugotovili, da so odgovorni v politiki, uradu za preprečevanje pranja denarja in NLB-ju delovali po znanem načelu nič ne vidim, nič ne slišim.

Anže Logar, SDS
false
DZ bo obravnaval predloga novel zakona o inšpekciji dela ter zakona o urejanju trga dela. Foto: Barbara Žejavac/Državni zbor

Če sumljiva transakcija ni sporočena uradu, je ta ne more obravnavati.

Darko Muženič, direktor urada za preprečevanje pranja denarja

Žalostno je, da je NLB omogočala financiranje iranske obveščevalne službe.

Matej Tonin, NSi

Poslanci so na nadaljevanju redne septembrske seje DZ-ja obravnavali javni del vmesnega poročila parlamentarne preiskovalne komisije, ki se ukvarja z zlorabami v bančnem sistemu. Preiskovalna komisija je zasegla interno elektronsko korespondenco zaposlenih v NLB-ju, ki se nanaša na nakazila iranske banke Export Development Bank of Iran, ki naj bi prek NLB-ja oprala za približno milijardo dolarjev. Predsednik komisije in poslanec SDS-a Anže Logar je poudaril, da danes govorijo o sumu pranja denarja, dokazovanje tega kaznivega dejanja pa je delo organov pregona.

Po njegovih besedah je NLB iranskemu državljanu dve leti omogočala, da je iz Irana plasiral približno eno milijardo dolarjev v času, ko je bil Iran pod omejevalnimi ukrepi. Podjetje Farrokh iz davčne oaze je po njegovih navedbah leta 2010 sicer opravilo največji promet na NLB-ju. "Po preučitvi dokumentacije smo ugotovili, da so odgovorni v politiki, uradu za preprečevanje pranja denarja in NLB-ju delovali po znanem načelu nič ne vidim, nič ne slišim," je navedel Logar.

"Celoten tedanji politični vrh je bil obveščen o sumih, a ni ukrepal," je poudaril. Ob tem je napovedal, da bodo v stranki SDS na torkovem glasovanju podprli sklepe in bistvene ugotovitve poročila. Podporo poročilu je napovedala tudi večina preostalih parlamentarnih strank.

Kaj bo predvidoma predlagal DZ
Komisija je med sklepi predlagala, da DZ organom pregona predlaga, da v treh mesecih opravijo interni nadzor s poudarkom na odgovornosti pristojnih. Predlagajo, da DZ vladi naloži, da kot skupščina Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) naroči pripravo podrobnega poročila o tej zadevi ter da DZ njihovo poročilo posreduje Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in specializiranemu državnemu tožilstvu kot naznanilo suma storitev kaznivih dejanj notranje in zunanje bančne kriminalitete.

Tedanja uprava NLB-ja - sestavljali so jo Draško Veselinovič, Matej Narat in Miran Vičič - nosi objektivnost za danes predstavljene nepravilnosti, saj so bili o njih obveščeni in bi se jih mogli zavezati, je navedel Bojan Krajnc (SMC). Spomnil je tudi na politično odgovornost za nastale razmere in napovedal, da bodo v SMC-ju poročilo podprli.

Poslanci so opozorili tudi na pomanjkljivo delo nadzornih organov. Slovenski regulatorji trga premalo vestno opravljajo svoje delo, je dejal Janko Veber (SD). Pristojni organi so namreč ukrepali šele, ko so dobili obvestila iz tujine.

Muženič: Nimamo preiskovalnih pooblastil
Direktor Urada za preprečevanje pranja denarja Darko Muženič je ocenil, da je komisija v delo nedvomno vložila veliko napora, ni pa, kot je dodal, "želel polemizirati o ugotovitvah komisije", ki je v svojih ugotovitvah po njegovem mnenju nekajkrat tudi vrednostno ocenjevala delo urada. Poudaril je, da urad nima preiskovalnih pooblastil kot policija, prav tako pa ne more nadzorovati vseh transakcij v državi. "Če sumljiva transakcija ni sporočena uradu, je ta ne more obravnavati," je dodal.

Matej Tonin (NSi) pa je spomnil, da so nekateri uslužbenci iz nižjih ravni NLB-ja nadzorne organe vendarle opozarjali nanje, vendar jih ti niso nadalje obravnavali. "Žalostno je, da je NLB omogočala financiranje iranske obveščevalne službe," je dejal. Škoda je bila storjena, sedaj pa je treba vzpostaviti mehanizme, da do "elitne kriminalitete" ne bo več prihajalo, pa je pozval Bojan Dobovšek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev.

Poslanci so obravnavali javni del vmesnega poročila komisije, tajni del poročila pa bo DZ v petek obravnaval na zaprti seji.

Na dnevnem redu je sicer bilo še precej točk, med pomembnejšimi pa je nadzor nad Banko Slovenije. Poslanci so namreč v drugem branju podprli dopolnitve zakona o Banki Slovenije. Ta uvaja nadzor nad centralno banko s strani računskega sodišča.
Računsko sodišče nad centralno banko
Po predlogu zakona bo računsko sodišče lahko presojalo pravilnost in smotrnost delovanja Banke Slovenije. Tudi tistih nadzorniških odločitev, ki so vodile v porabo sredstev iz državnega proračuna, a sprejetih le do 4. novembra 2014, ko je bil v območju evra vzpostavljen enotni mehanizem nadzora pri Evropski centralni banki.

Banka Slovenije ne bo zavezana predložiti računskemu sodišču poročila o odpravljanju morebitnih razkritih nepravilnosti in nesmotrnosti, bo pa morala obrazložiti odstopanje od njih. Računsko sodišče ne bo imelo pristojnosti predlagati razrešitve članov sveta Banke Slovenije in ne bo smelo revidirati dejanj Banke Slovenije, ki jih izvršuje kot sestavni del evropskega sistema centralnih bank, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za finance Gorazd Renčelj.

Podpora koalicije in NSi-ja
Revizija bo lahko vsebovala odločitve glede sanacije bank v letu 2013, ki še vedno razburjajo del javnosti, kar so poslanci pozdravili. "Za povečanje kredibilnosti delovanja Banke Slovenije je treba povečati transparentnost, to se lahko naredi le tako, da je omogočeno revidiranje Banke Slovenije računskemu sodišču kot vrhovnemu revizorju," je ocenil Dušan Verbič (SMC).

Podporo zakonu napovedujejo tudi v DeSUS in SD. "Dosegli smo kompromis, ki nam bo pomagal osvetliti dogajanje tudi v času do kapitalizacije bank," je menil Uroš Prikl (SD). Po mnenju Janka Vebra (SD) je "revizija bančne luknje nujno potrebna, pred tem pa je potrebno tudi poročilo računskega sodišča o oblikovanju in izračunu bančne luknje".

Zakon bodo podprli tudi v NSi-ju. Kot je povedal Jožef Horvat, predlagane nove pristojnosti računskega sodišča ne pomenijo pretiranega posega v neodvisnost Banke Slovenije, večje transparentnosti tudi ne bo, a ga bodo podprli. "Tisti, ki pa misli, da je s tem zakonom odklenkalo bančnim kriminalcem, ga ne razume," je opozoril.
Prenos lastništva z SDH-ja
Predlogu dopolnitve zakona o Slovenskem odškodninskem skladu, po katerem bodo lastništvo naložb Slovenskega državnega holdinga (SDH), v prvi fazi strateških in pomembnih, prenesli na državo, naložbe pa bo še vedno upravljal SDH, se obeta podpora koalicije. Vsa opozicija mu nasprotuje. DZ bo o njem glasoval v torek.
Urejanje trga dela
Poslanske skupine so večinoma izrazile podporo predlogoma novel zakonov o inšpekciji dela in urejanju trga dela, je pa bilo slišati opozorila o še vedno odprtih nekaterih vprašanjih. Tako so se tudi v koaliciji med drugim zavzeli za kadrovsko okrepitev inšpektorata za delo, opozicija pa je bila kritična tudi do višine sankcij.
Video: Posnetek petkovega nadaljevaja seje v dveh delih





Po preučitvi dokumentacije smo ugotovili, da so odgovorni v politiki, uradu za preprečevanje pranja denarja in NLB-ju delovali po znanem načelu nič ne vidim, nič ne slišim.

Anže Logar, SDS

Če sumljiva transakcija ni sporočena uradu, je ta ne more obravnavati.

Darko Muženič, direktor urada za preprečevanje pranja denarja

Žalostno je, da je NLB omogočala financiranje iranske obveščevalne službe.

Matej Tonin, NSi