Nemčija se je zaradi odvisnosti od ruskega plina znašla v hudi energetski krizi. Foto: EPA
Nemčija se je zaradi odvisnosti od ruskega plina znašla v hudi energetski krizi. Foto: EPA

"Nemška vlada bo naredila vse, da pride do padca cen," je obljubil Scholz in dodal, da kontroverzne dajatve za plin ne bo.

Koalicija treh strank je predvidela, da se bo sredstva za ukrepe črpalo iz državnega stabilizacijskega sklada ESF, ki so ga prvotno vzpostavili za blaženje posledic pandemije covida-19 na gospodarstvo.

Scholz je ukrepe za zagotovitev oskrbe z energijo v državi in omejitev cene plina označil za "dvojni šus", ki bo Nemčijo popeljal iz energetske krize.

"Znašli smo se v energetski vojni za blaginjo in svobodo," je razmere opisal finančni minister Christian Lindner. Zaščita potrošnikov pred naraščajočimi cenami je "kristalno jasen odgovor" ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da je Nemčija "gospodarsko močna", je dodal.

Predstavniki koalicijskih strank Scholz, Lindner in gospodarski minister Robert Habeck menijo, da bo cenovna kapica na plin pokrila vsaj del porabe gospodinjstev in podjetij, hkrati pa bo spodbujala varčevanje s tem energentom čez zimo, saj so zaloge omejene.

Sorodna novica Nemčija poziva k varčevanju s plinom kljub mrazu, Francija bo nagradila varčna gospodinjstva

Namesto dajatve drugi ukrepi

V koaliciji so se strinjali tudi glede umika kontroverzne nove dajatve za plin za potrošnike, od katere bi imela korist tudi podjetja, ki so v polletju ustvarila milijardne zaslužke.

Poleti so se za ta davek, ki bi ga morali potrošniki v višini 2,4 centa na kilovatno uro začeti plačevati s 1. oktobrom, odločili v želji priskočiti na pomoč uvoznikom, ki se zaradi zmanjšane dobave ruskega plina spopadajo z visokimi stroški in bi jim lahko grozil stečaj. Ideja je bila tudi spodbujati k varčevanju z energijo.

Namesto te dajatve bo vlada, ki se je v zadnjih tednih zaradi odločitve Rusije, da ustavi plinovod Severni tok 1, po katerem je plin dobavljala Nemčiji, znašla pod velikim pritiskom, tem podjetjem zdaj torej priskočila na pomoč z drugimi ukrepi.

Vodilni ekonomski inštituti pa že opozarjajo, da bi lahko cenovna kapica na plin dodatno pospešila inflacijo, ki se je septembra na letni ravni ustavila pri rekordnih desetih odstotkih.

Znižanje cen plina bo po besedah Stefana Koothsa z inštituta Kiel zahtevalo "velikanske subvencije, ki bodo nato seveda krepile kupno moč zasebnega sektorja".