V družbi Arriva so doživeli nov sodni poraz, saj višje sodišče ni pritrdilo njihovim stališčem o nezakonitosti stavke voznikov avtobusov iz leta 2017. Foto: SVAS

V skupini Arriva so, potem ko je delovno sodišče potrdilo, da je bila odpoved predsedniku sindikata SVAS nezakonita, doživeli nov sodni poraz, saj je višje sodišče zavrnilo pritožbo skupine Arriva na odločitev sodišča prve stopnje, ki je presodilo, da je bila stavka voznikov avtobusov v Arrivi zakonita. Prav tako pa je višje sodišče ugodilo pritožbi sindikatov glede stavke v Alpetourju, za katero je prvostopenjsko sodišče presodilo, da je bila nezakonita.

Glede stavke v Alpetourju, ki jo je organiziral sindikat družbe Alpetour pri KNSS-ja Neodvisnost, je prvostopenjsko sodišče pritrdilo očitkom družbe Alpetour, ki je del skupine Arriva Slovenija, da sindikat odločitve o stavki ni sprejel na ustreznem organu, kot to določa njihov statut. A višje sodišče je ob sklicevanju na dosedanjo sodno prakso izpostavilo, da svoboda sindikalnega združevanja zagotavlja delavcem pravico, da svobodno izbirajo predstavnike in samostojno organizirajo svoje delovanje.

"Delodajalec ne more presojati načina dela sindikata"
Dodatno je višje sodišče poudarilo, da delodajalec ne more ugovarjati postopkovnim nepravilnostim pri odločitvah sindikata, "če ni izkazano nasprotovanje samih članov sindikata sprejeti odločitvi". Višje sodišče je zato zavzelo stališče, da bi moralo prvostopenjsko sodišče preveriti, ali je odločitev o stavki odražala voljo članstva, zato je "presoja o nezakonitosti stavke izključno iz razloga, ker sklepa ni sprejel pristojni organ, napačna". Po sodbi višjega sodišča, delodajalec ni legitimiran, da bi izpodbijal odločitve sindikata, sprejete po internem postopku.

Prav tako višje sodišče ni pritrdilo ugovoru delodajalca, da ni bil seznanjen s sklepom o začetku stavke, ki ga je sprejel sindikat Alpetourja. Zato je sodišče del sodbe, ki se nanaša na nezakonitost stavke v Alpetourju, vrnilo v ponovno odločanje in prvostopenjskemu sodišču naložilo, da bo v ponovnem sojenju moralo upoštevati pravico sindikatov do avtonomnega urejanja načina delovanja in ugotoviti, ali je članstvo sindikata stavko podpiralo.

Redni prevozi med stavko bi izvotlili njen pomen
Glede stavke, ki jo je organiziral sindikat SVAS v skupini Arriva Slovenija, je višje sodišče zgolj potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, da je bila stavka zakonita. Zavrnilo je pritožbo Arrive, da je sodišče zagrešilo kršitev določb pravdnega postopka, ko se ni opredeljevalo do posameznih ugovorov, s katerimi je Arriva utemeljevala nezakonitost stavke.

Prav tako je pritrdilo prvostopenjskemu sodišču, da sindikat ni kršil zakona o stavki, s tem ko stavkovni odbor ni vključil v pogajanja tudi predstavnikov ministrstva in občin, saj zakon to obveznost nalaga tudi delodajalcu, ne le stavkovnemu odboru. Prav tako je presodilo, da je sindikat ustrezno obvestil nasprotne udeležence o stavki in izvajal obveznost prevozov v ustrezno omejenem obsegu. Manjša zamuda pri obvestilu o stavki pa po stališču sodišča ni taka kršitev, ki bi pomenila nezakonitost stavke. Tudi ugovor, da bi morali vozniki izvajati prevoze v večjem obsegu tudi v času stavke, po mnenju sodišča ne vzdrži, saj minimalni delovni proces ne more biti enak rednemu delovnemu procesu, ne da bi pri tem izvotlil pravico do stavke, je še zapisalo sodišče.

Nezadovoljstvo voznikov avtobusov, ki morajo zaradi razvrednotenja časa čakanja med vožnjami dnevno v avtobusu prebiti več kot 10 ur za izpolnitev osemurnega delovnika, ostaja. Dve leti po stavki se sindikati in delodajalci ne morejo uskladiti glede panožne kolektivne pogodbe, saj delodajalski strani ne ustreza odrekanje "brezplačnim uram" voznikov na delovnem mestu. Foto: EPA

Volf: Dejanja Arrive sponzoriramo vsi davkoplačevalci
V sindikatu SVAS so z odločitvijo sodišča zadovoljni. "To je že druga pravnomočna sodba v času zadnjih 100 dni, ki neposredno nastavlja ogledalo podjetju Arriva Dolenjska in Primorska in kaže njihovo pravo podobo, ki je daleč od pričakovane podobe podjetja, ki po javno dostopnih podatkih zaposluje krepko čez 200 zaposlenih in je del največjega zaposlovalca v dejavnosti cestnega potniškega prometa Arriva Slovenija, ki je samo v letu 2017 ustvarilo 57,5 milijona vseh prihodkov, od tega je prejelo približno 9,3 milijona evrov subvencij," je poudaril Damjan Volf.

Volf poudarja, da se je s pravnomočno sodbo glede zakonitosti stavke izkazalo, da so bile trditve podjetja o nezakonitosti stavke na napačnih temeljih "in so služile le kot sredstvo za zastraševanje zaposlenih". Ob tem je napovedal, da bodo uporabili vsa pravna sredstva, "da bodo tako odgovorni za napad na predstavnike delavcev kot tudi glede nezakonitosti stavke nosili posledice svojih sprevrženih dejanj, saj ne smemo pozabiti, da smo in da še vedno njihova dejanja sponzoriramo tudi vsi davkoplačevalci s subvencijami, kar je nedopustno, nevzdržno in nehigienično."

Vir nezadovoljstva voznikov avtobusov dve leti po stavki ostaja
Volf ob tem spominja, da so v Arrivi nezakonito odpovedali zaposlitev predsedniku SVAS-a Endreju Mesarošu, pa tudi sindikalistu Nenadu Dakiću iz KNSS-ja Neodvisnost, zato obenem poziva vse občine, ki podeljujejo koncesije, naj premislijo o izvajalcih teh prevozov. Pozval pa je tudi ministrstvo, naj znova premisli o stališču, da ima pravica javnosti do prevoza prednost pred kršitvami delavskih pravic. Spomnimo, ministrstvo je pred časom na naša vprašanja o spoštovanju delavskih pravic pri koncesionarjih odgovorilo, da jih obsojajo, a ukrepali ne bodo, saj je trenutni sistem dober. "Slovenija je v lanskem letu potrdila nacionalni akcijski načrt spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu, kjer je v načelu 6 jasno opredeljeno, da morajo država in njeni organi v svojih poslovnih odnosih z gospodarskimi subjekti spodbujati spoštovanje človekovih in s tem tudi delavskih pravic," ob tem dodaja Volf.

Ob tem velja spomniti, da je temeljni vzrok za nezadovoljstvo voznikov avtobusov v panožni kolektivni pogodbi, ki opredeljuje čas, ki ga voznik preživi na postaji med posameznimi vožnjami, kot čas razpoložljivosti, ki šteje manj kot delovni čas. V praksi morajo vozniki zato za izpolnitev osem urnega delovnika na dan v avtobusu preživeti tudi več kot 10 ali celo 12 ur. Tako SVAS kot tudi sindikat SDPZ sta že lani na pogajanjih z delodajalci skušala doseči spremembo, a delodajalska stran ne popušča, pri "brezplačnih delovnih urah" voznikov avtobusov.