Združenje bank Slovenije je poudarjalo, da je zakon v več pogledih neskladen z ustavo, saj da med drugim retroaktivno posega v veljavno sklenjena pogodbena razmerja, krši načelo pravne varnosti, enakosti, pravico do zasebne lastnine in posega v svobodno gospodarsko pobudo. Meni tudi, da je zakon v neskladju z evropskim in slovenskim pravnim redom, hkrati pa je v določenih delih tudi neizvedljiv.

Ustavno sodišče je 10. marca sklenilo, da se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži izvajanje zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med posojilodajalci in posojilojemalci posojil v švicarskih frankih. V javno objavljenem sklepu je med drugim navedlo, da bi izvajanje zakona lahko povzročilo več morebiti težko popravljivih ali celo nepopravljivih škodljivih posledic.

Del morebitnih posledic se nanaša na banke pobudnice. Zakon jim nalaga številna opravila – med drugim bi morale v 60 dneh od uveljavitve zakona pripraviti ustrezno dokumentacijo ter v 30 dneh od podpisa posojilojemalcu vrniti morebitno preplačilo, izročiti zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke, ali če dolg po novem izračunu še ne bi bil poplačan, nadaljevati pogodbeno razmerje, kar je vse povezano z operativnimi stroški. Upoštevati je tudi treba, da so banke dolžne za predvidena izplačila kreditojemalcem oblikovati ustrezne rezervacije, piše ustavno sodišče.

Škodljive posledice v primeru izvajanja zakona

"Operativni stroški bank in njihovo prizadevanje za opravo nalog po ZOPVTKK (zakonu o posojilih v frankih, op. a.) bi bili v primeru, da bi ustavno sodišče ugotovilo, da je ZOPVTKK v neskladju z ustavo, težko popravljivi," meni sodišče.

Druga skupina morebitnih posledic se nanaša na posledice za druge subjekte, zlasti za Banko Slovenije na eni strani in sodišča na drugi strani. Centralna banka bi v okviru nadzora lahko začela postopke za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, kar bi bilo težko popravljivo, če bi bil zakon nato protiustaven. Poleg tega bi se na sodiščih, če bi bil zakon protiustaven, začeli ne le identični spori kot zdaj, temveč tudi novi.

Tretja skupina pa se nanaša na bančni in gospodarski sistem. Posledice za posamezne banke bi namreč pomenile posledice tudi za bančni sektor kot celoto.