Bodo podjetja po sodbi vrhovnega sodišča znova plačevala poklicna zavarovanja ali pa bodo vozniki morali svoje izterjati po sodni poti? Foto: BoBo

Tako so v Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije (SVAS) sporočili, da so skupaj vložili več kot 120 tožb voznikov avtobusov pri podjetjih Arriva Štajerska, Arriva Dolenjska in Primorska ter Nomago, ki so tako kot vsa preostala podjetja leta 2013 samovoljno prenehala plačevati poklicno zavarovanje voznikom avtobusov. Kot je poudaril Damjan Volf, so ob nenehnih poskusih rešitve spora po mirni poti z delodajalci vedno naleteli na zaprta vrata. Obenem pa so razočarani tudi nad delom državnih organov, kjer so se na njihove pozive odzivali z odgovorom o nepristojnosti za urejanje tega področja. Zato so se odločili za reševanje po sodni poti.

"V SVAS-u se nam zdi izjemno žalostno, če že ne sramotno, da morajo vozniki avtobusov, ki jo subvencioniramo vsi davkoplačevalci, sami poiskati pravico na sodišču, ko pa bi morali že prej preventivno ustrezni državni organi opraviti svojo domačo nalogo in poskrbeti, da ne prihaja do kvantitetnih tožbenih zahtevkov, ki bodo še bolj obremenjevala delovna sodišča," so zapisali v sindikatu in obenem ministrstvo, ki ima z avtobusnimi prevozniki sklenjene koncesije za izvajanje gospodarske javne službe potniškega prometa in za katere namenja letno več deset milijonov evrov subvencij, pozvali, naj kršilce delavskih pravic sankcionirajo z odstopom od koncesije.

Že spomladi so se na sodišče po poklicno zavarovanje obrnili tudi pri Sindikatu delavcev prometa in zvez (SDPZ), kjer so skupno vložili okoli 70 tožbenih zahtevkov. Prvotnih 50 je sicer čakalo na sodbo vrhovnega sodišča, zdaj po sodbi pa so v sindikatu optimistični, je poudarila Saška Kumer in obenem dodala, da ob nedavni uveljavitvi sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pričakujejo tudi učinkovitejši nadzor nad plačilom prispevkov za poklicno zavarovanje.

Pravna podlaga iz leta 1974 sodišča ni prepričala
Kot smo že večkrat poročali, so podjetja voznikom avtobusov leta 2013 samovoljno prenehala plačevati poklicno zavarovanje. Pravno podlago za tako odločitev so našli v odločitvi komisije ZPIZ-a iz leta 2012, ki je ocenila, opirajoč na družbeni dogovor iz podjetja Kompas iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, da so do poklicnega zavarovanja upravičeni zgolj vozniki, ki 80 odstotkov ali več delovnega časa preživijo za volanom in letno opravijo 60 tisoč prevoženih kilometrov. Sindikati so ob tem opozarjali, da komisija ni imela nobene pravne podlage za tako odločitev in njena odločitev tudi ne more biti pravno zavezujoča.

Kljub temu so pri LPP-ju in tudi drugih delodajalcih vztrajali pri stališču, da vozniki avtobusov do poklicnega zavarovanja niso upravičeni, a s tovrstnimi argumenti sodišča niso prepričali. Sodišče je v primeru LPP-ja presodilo, da merilo 60 tisoč prevoženih kilometrov ni realno, pa tudi, da odločitev komisije ZPIZ-a ni pravno relevantna, saj zanjo niso imeli pravne podlage. Tudi merila, pobrana iz družbenega dogovora v družbi Kompas leta 1974, po oceni sodišča niso zadostno relevantna.

V LPP-ju so po porazu na drugi stopnji v zadevi, kjer je tožilo 53 voznikov, vendarle popustili in voznikom povrnili zapadlo pokojninsko zavarovanje in obenem obljubili, da ga bodo znova plačevali. Medtem ko vozniki v drugih podjetjih na takšno odločitev še čakajo. Sindikati ob tem spominjajo, da gre za dejavnost, ki iz proračuna letno prejme 24,4 milijona evrov subvencij poleg subvencioniranih vozovnic za dijake in študente ter 20 milijonov evrov subvencij za izvajanje mestnega prometa.