Kljub dogovoru, ki sta ga SVAS in KNSS Neodvisnost sklenila z vodstvom skupine Arriva Slovenija, se vozniki avtobusov še vedno spopadajo s problematičnim časom razpoložljivosti. V skupini pa so skrhani tudi odnosi med sindikati. Foto: SVAS
Kljub dogovoru, ki sta ga SVAS in KNSS Neodvisnost sklenila z vodstvom skupine Arriva Slovenija, se vozniki avtobusov še vedno spopadajo s problematičnim časom razpoložljivosti. V skupini pa so skrhani tudi odnosi med sindikati. Foto: SVAS
Avtobusi
Izvajanje javne gospodarske službe linijskih prevozov prejema izdatno podporo države, česar pa delavci pogosto ne občutijo. Foto: EPA
Sindikati
V sindikatih, ki pri stavki niso želeli sodelovati, so se po stavki z vodstvom družbe Arriva dogovorili za nagrajevanje delavcev, ki niso stavkali in so s tem ohranili ugled družbe. Foto: SVAS

V SVAS-u so se že med stavko srečevali s težavo pri sodelovanju s preostalimi sindikati znotraj skupine Arriva, ki se stavki niso pridružili, saj so nastopili s stališčem, da stavka ni primeren način sindikalnega boja. Kljub temu pa končni dogovori, ki sta jih SVAS in KNSS Neodvisnost sklenila z vodstvom družbe in o katerih se na željo družbe ne razpravlja v medijih, veljajo za vse zaposlene. Med drugim vključujejo dvig osnovne urne postavke za voznike avtobusov v skupini, delno takoj, delno pa postopoma do leta 2020.

Le pet dni po končani stavki sta predstavnika Sindikata avtobusnega prometa Alpetour Kranj, ki deluje v okviru Sindikata delavcev prometa in zvez pri ZSSS-ju, in Sindikata podjetja Alpetour Kranj z vodstvom družbe dogovorila za pogajanja o šestih zadevah, med drugim dvig urne postavke za vse zaposlene, ohranitev izplačila božičnice in usklajevanje glede delovnih oblek. Med pogajalskimi zahtevami je tudi točka: "Prometno in vozno osebje, ki je v času stavke vestno in požrtvovalno opravljalo delovne naloge in s tem ohranilo ugled Alpetourja oziroma Arrive, naj se primerno nagradi."

Je nagrajevanje nestavkajočih zakonito?
Po naših podatkih sta se predstavnika obeh sindikatov uspešno uskladila glede te točke in tako so vozniki, ki se za stavko niso odločili in so ohranili ugled družbe, ob septembrski plači prejeli tudi izplačilo stimulacije zaradi povečanega obsega dela, ki je dosegla tudi višino 150 evrov neto. Po drugi strani so stavkajoči delavci prejeli fakturo za poplačilo uporabe avtobusa v času stavke, na katerem je bilo opravljenih štiri kilometre poti brez službenega naloga, po ceni 1,4 evra na kilometer.

Na vprašanje, ali je tovrstno nagrajevanje delavcev, ki ne stavkajo, dopustno, na inšpektoratu za delo odgovarjajo, da imajo o konkretni zadevi premalo informacij, poudarjajo pa, da Zakon o stavki opredeljuje kot prekršek primere, "če pravna oseba med stavko, organizirano pod pogoji, določenimi s tem zakonom, sprejme nove delavce, ki bi zamenjali udeležence stavke (razen če ni s tem zakonom predpisano drugače), če preprečuje delavcu, da bi sodeloval v stavki, ali če uporabi nasilne ukrepe, da bi se stavka končala."

Volf: Zloraba sindikata
Obenem pri inšpektoratu opominjajo na Zakon o delovnih razmerjih, ki med drugim določa, da mora "delodajalec delavcu zagotavljati enako obravnavo ne glede na različne osebne okoliščine, in sicer zlasti pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju, prekvalifikaciji, plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, odsotnostih z dela, delovnih razmerah, delovnem času in odpovedi pogodbe o zaposlitvi."

Tovrstno nagrajevanje je po mnenju Damjana Volfa iz SVAS-a "primer, kako delodajalec zlorabi sindikat za svoje namene in tako izniči sindikalni boj, ki si zastavi dolgoročne cilje boljšega plačila in pogojev za delo." Volf poudarja, da je bilo sodelovanje s preostalimi sindikati znotraj skupine vprašljivo že med stavko, ko se ji niso želeli pridružiti, kot tudi po stavki. "Mora pa tudi članstvo sindikatov razmisliti, ali je deljenje hrušk, jabolk in klobas res tisto, kar zagotavlja izboljšanje pogojev za delavce."

400 evrov za priporočilo prijatelja
Stavka je opomnila še na eno težavo voznikov avtobusov, zlasti zaradi panožne kolektivne pogodbe, ki omogoča delodajalcem, da čas, ki ga voznik preživi na čakanju na postaji med eno in drugo vožnjo, vrednoti kot tretjino delovne ure. V praksi to pomeni, da so vozniki več kot 220 ur na mesec v službi, zgolj za polni delovni čas. V pogajanjih glede panožne kolektivne pogodbe je na strani delojemalcev zgolj sindikat delavcev prometa in zvez kot edini reprezentativni sindikat v panogi. V SVAS-u še čakajo na konec postopka za priznanje reprezentativnosti, pri čemer Volf opozarja, da so se tudi na ravni posameznih družb že srečali z nasprotovanjem glede priznanja njihove reprezentativnosti.

Čeprav na strani delodajalcev v preteklosti ni bilo veliko posluha za spremembo opredelitve časa razpoložljivosti voznika v panožni kolektivni pogodbi, pa 220-urni delovnik za prihodke okoli 800 evrov neto očitno ne prepriča iskalcev zaposlitve. Da se nekateri prevozniki srečujejo s kadrovskimi težavami, je bilo tudi med stavko večkrat izpostavljeno. V družbi Alpetour so se zato odločili pri iskanju novih voznikov obrniti na svoje zaposlene. Tako so jih z obvestilom na oglasni deski v družbi pozvali: "Pripelji novega sodelavca in prejel boš nagrado 400 evrov bruto. Tudi novi sodelavec bo prejel nagrado 400 evrov bruto."

Nepravilnosti pri odrejanju nadur in razporejanju delovnega časa
Na inšpektoratu za delo so v zadnjih dveh letih pri nadzorih delodajalcev iz skupine Arriva ugotovili več nepravilnosti glede vodenja evidenc s področja dela in socialne varnosti ter odrejanja nadurnega dela in razporejanja delovnega časa. Nadzor so opravili tudi zaradi očitkov, da so v skupini kršili predpise med samo stavko, a ti nadzori še niso končani, so sporočili z inšpektorata.

Ob tem velja spomniti, da storitev javne gospodarske službe linijskega prevoza izdatno subvencionira država, ki je koncesionarjem lani namenila skupno skoraj 18 milijonov evrov subvencij, od tega je dobra dva milijona evrov prejel Alpetour. Vsa podjetja skupine Arriva Slovenija so tudi imela več kot milijon evrov dobička, pri čemer je Alpetour poslovno leto končal z 2,7-milijonskim dobičkom. Poročali pa smo tudi, da je področje koncesij pravno vprašljivo urejeno, saj jih na ministrstvu za infrastrukturo že od leta 2004 preprosto podaljšujejo s spremembo zakonodaje in ne z javnim razpisom, kot je to že dvakrat zahtevalo tudi računsko sodišče.