Fiskalni svet sestavljajo Tomaž Perše, Davorin Kračun in Alenka Jerkič. Foto: BoBo
Fiskalni svet sestavljajo Tomaž Perše, Davorin Kračun in Alenka Jerkič. Foto: BoBo
DZ potrdil sveženj ukrepov za pomoč ob epidemiji

Vlada je ob sprejemanju prvega in tretjega protikoronskega zakona vrednost enkratnih ukrepov z neposrednim učinkom na javne finance ocenila na skupno okoli štiri milijarde evrov oz. 8,8 odstotka za letos napovedanega bruto domačega proizvoda. V Programu stabilnosti 2020 se je ocena vrednosti prvega zakona znižala, tako da uradna ocena obeh svežnjev skupaj znaša okoli 2,8 milijarde evrov oz. 6,2 odstotka BDP-ja, so spomnili v Fiskalnem svetu.

"Najtežji" je v praksi prvi sveženj

Svet je ob sprejemanju oba svežnja skupaj ocenil na 2,3 milijarde evrov oz. 5,1 odstotka BDP-ja. Maja in junija je objavil prva pregleda dejanskih izdatkov po protikriznih ukrepih, zdaj pa so pregled posodobili s podatki do 5. julija. Do tega datuma dejanski neposredni učinek ukrepov znaša nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov, poleg tega je bilo odobrenih še za 259 milijonov evrov odloženih oziroma obročnih plačil davčnih obveznosti.

Potrjeni zakon za zagotavljanje likvidnosti in dopolnila prvega protikoronskega zakona

Večina dosedanjega učinka se nanaša na prvi protikoronski zakon, od katerega med ukrepi s pričakovanim večjim javnofinančnim učinkom še niso razpoložljivi le podatki o nadomestilih za čakanje na delo za maj, za bolniška nadomestila, ki jih krije zavod za zdravstveno zavarovanje, ter znesek oproščenih socialnih prispevkov samozaposlenih in drugih upravičenih skupin prebivalstva.

Državni zbor potrdil tretji protikoronski sveženj

Med ukrepi tretjega protikoronskega zakona bo imelo po oceni Fiskalnega sveta večji javnofinančni učinek delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, za katerega je zavod za zaposlovanje do začetka julija prejel vloge za 25.000 zaposlenih, izplačil pa še ni bilo. Tako je bilo do zdaj iz tega svežnja unovčenih za 7,8 milijona evrov turističnih bonov in 7,4 milijona evrov dodatka za pripadnike civilne zaščite.

Mrak o posledicah epidemije: Spremembe bodo dolgoročne in strukturne
Pred poslanci četrti koronazakon: čakanje na delo, aplikacija, turistični boni ...

V pripravi še četrti koronazakon

Konec junija je vlada sprejela še četrti protikoronski zakon, s katerim podaljšuje ukrep plačila nadomestila zaposlenim na čakanju še do konca julija z možnostjo podaljšanja za največ dva meseca. Nadomestilo, ki ga krije država, je od začetka junija sicer nižje kot v času epidemije.
Ta ukrep je skupaj z delnim subvencioniranjem skrajšanega delovnega časa po navedbah Fiskalnega sveta skladen s priporočili mednarodnih organizacij, po katerih naj države podporne ukrepe umikajo le postopoma. Ob tem, da bo po razpoložljivih podatkih vrednost dosedanjih ukrepov manjša od prvotnih predvidevanj vlade, omogoča podaljšanje teh ukrepov tudi likvidnostni položaj.

Drugi koronazakon v praksi še ni zaživel

Vlada je pripravila tudi drugi protikoronski zakon, ki uvaja garancijsko shemo za posojila podjetjem z obsegom dveh milijard evrov, vendar pa ta shema v praksi še ni zaživela.

Kakšno je stanje v državni blagajni

Fiskalni svet je spomnil še, da se je državni proračun v prvi polovici leta neto zadolžil v vrednosti 5,3 milijarde evrov, stanje na enotnem zakladniškem računu pa se je od konca lanskega leta do konca junija povišalo za tri milijarde evrov na 7,1 milijarde evrov.