Številna francoska in tudi tuja podjetja so obljubila milijonsko denarno pomoč pri obnovi katedrale Notre-Dame, ki jo je prizadel uničujoč požar. Kozmetični velikan L'Oreal bo doniral 200 milijonov evrov, naftno podjetje Total sto milijonov, pomoč pri obnovi pa je obljubil tudi Apple.
Delnice podjetja Lyft so se pocenile na dobrih 55 dolarjev, s čimer so več kot 20 odstotkov pod ceno iz javne prodaje (72 dolarjev). Lyft, tehnološko zagonsko podjetje iz Kalifornije, ki ponuja cenovno ugodne prevoze in je konkurent Uberju, je konec marca začel kotirati na borzi Nasdaq, delnice pa so sprva poskočile vse do 87 dolarjev.

Mesečna anketa ameriške banke Bank of America Merrill Lynch, je pokazala, da nekaj več kot polovica od skoraj 190 vprašanih upravljavcev premoženja verjame, da je Fed že končal cikel višanja obresti. Dve tretjini vprašanih meni, da smo v okolju, ko je gospodarska rast podpovprečna, inflacija pa nizka. Največje tveganje predstavljata trgovinska vojna in nižja kitajska gospodarska rast. Kar 70 odstotkov upravljavcev premoženja pričakuje, da se bo svetovna recesija začela v drugi polovici leta 2020 ali še pozneje. Drugi mesec zapored je bilo največ stav s kratkimi pozicijami položenih proti evropskim trgom, na drugem mestu je stava na rast delnic ameriških in kitajskih podjetij z visoko tržno kapitalizacijo, poznanih po kratici FAANG (Facebook, Amazon, Apple, Netflix in Alphabet) ter BAT (Baidu, Alibaba in Tencent).

Indeks Zew porasel šesti mesec zapored
Predvsem kitajski delniški trg je letos močno okreval in je za okrog 30 odstotkov "nad gladino", v ZDA so se indeksi popolnoma približali septembrskim rekordom (S&P 500 je pri 2.907 točkah od novega mejnika oddaljen okrog en odstotek), pridobivajo tudi evropski trgi: frankfurtski indeks DAX30 (12.101 točka) se je včeraj povzpel peti dan zapored, potem ko je nemški konjunkturni indeks Zew presegel pričakovanja. Barometer pričakovanj za naslednje pol leta je aprila zapustil negativno območje in se povzpel za 6,7 točke, na plus 3,1 točke, Gre za šesti zaporedni mesec rasti. Evro je včeraj vseeno nekoliko zdrsnil v primerjavi z dolarjem (na 1,128 dolarja), kar je posledica objave, da imajo nekateri bankirji pri Evropski centralni banki projekcije ECB-ja o prihodnjih gospodarskih gibanjih za preveč optimistične.

Goldman Sachs slabše od pričakovanj
Sezona objav četrtletnih poslovnih rezultatov ameriških korporacij je medtem v polnem zagonu. Če je banka JP Morgan Chase navdušila z rekordnim dobičkom (v prvih treh letošnjih mesecih ga je bilo za več kot devet milijard dolarjev), je vlagatelje nekoliko razočaral Goldman Sachs. Dobiček je zdrsnil na 2,251 milijarde dolarjev, prihodki pa so se znižali za 13 odstotkov. Delnice so v ponedeljek padle za skoraj štiri odstotke. Analitiki pričakujejo, da bodo četrtletni dobički podjetij iz indeksa S & P 500 v primerjavi s prvim lanskim četrtletjem nazadovali za okrog dva odstotka, kar bi bil prvi padec po letu 2016. Na očeh bodo zlasti dobički tehnoloških velikanov, ki naj bi prav tako zdrsnili, pri čemer so ocene različne. Pri družbi FactSet napovedujejo, da bi bili lahko dobički predvsem zaradi nižjih marž pri poslovanju v oblaku nižji kar za desetino. Včeraj je rezultate objavil Netflix, po praznikih prideta na vrsto Microsoft in Facebook, medtem ko bo Apple četrtletne bilance predstavil 30. aprila.

Vrednosti najpomembnejših kriptovalut in tedenska sprememba, 16. april ob 21.00:


BITCOIN

-0,10 %

5.210 USD
ETHER

-6,05 %

166
XRP

-7,50 %

0,325
BITCOIN CASH+6,06 %316
EOS

-1,53 %

5,40
LITECOIN

-7,29 %

80,95

Rusija se zavzema za zvišanje proizvodnje
Na vročem naftnem trgu (letos so se cene zaradi Opecove odločitve, da v sodelovanju z Rusijo oklesti proizvodnjo, zvišale za skoraj 40 odstotkov) je bil ponedeljek negotov, a je včeraj že sledil nov skok navzgor do skorajšnjega letošnjega vrha. Ruski finančni minister je izjavil, da bodo Rusija in članice Opeca na junijskem zasedanju odločale o morebitnem zvišanju proizvodnih kvot, saj je to edini način, da si v boju z ZDA, kjer "output" ostaja rekordno visoko (12,2 milijona sodov dnevno), izborijo višji tržni delež. Višanje proizvodnje in boj za tržni delež bi lahko, kot je povedal ruski minister, ceno nafte zbila na 40 dolarjev za 159-litrski sod. Cena brenta je v ponedeljek zdrsnila pod 71 dolarjev, včeraj pa se je z brentom zaradi nasilja v Libiji in vse nižjega venezuelskega in iranskega izvoza nafte trgovalo vse do 71,49 dolarja, kar je le nekaj centov pod polletnim vrhom.