Poslovalnica Abanke v Ljubljani 6. decembra 2013. Foto: BoBo/Srdjan Živulović

Premier Marjan Šarec je v petek popoldne po zadnjih medijskih poročanjih o sanaciji bank ob koncu leta 2013 dejal, da bi moral Slovenski državni holding (SDH) "krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke". "Zlasti ne vprašljivim skladom. Prakse tedanje Evropske komisije so bile močno nenavadne," je zapisal na družbenem omrežju Twitter.

Šarec: SDH bi moral razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke

SDH: Imamo zaveze in strategijo
V holdingu so v odzivu za Slovensko tiskovno agencijo spomnili, da se je Slovenija v postopku presoje državne pomoči za Abanko leta 2014 zavezala Evropski komisiji, da bo do julija 2019 izvedla postopek prodaje tretje največje slovenske banke. Ob tem so poudarili, da je DZ skladno s temi zavezami Abanko v strategiji o upravljanju kapitalskih naložb države opredelil kot portfeljsko naložbo, torej kot takšno, ki je namenjena prodaji.

"SDH mora spoštovati zaveze Evropske komisije in izvajati sprejeto strategijo," so bili jasni v holdingu. Čeprav zaradi enakopravne obravnave investitorjev in interesa konkurenčnosti ne morejo komentirati podrobnosti prodajnega postopka, pa so pojasnili, da "časovnica prodajnega postopka omogoča izpolnitev zavez Evropske komisije". Rok za sklenitev dogovora o prodaji se, kot navedeno, izteče s tem mesecem.

SDH ima skupščino, in to je vlada
So pa v holdingu spomnili tudi na postopkovne značilnosti, da v sklepni fazi prodajnega postopka uprava SDH-ja predlaga nadzornikom, naj dajo soglasje k pogodbi o prodaji delnic Abanke izbranemu interesentu, vendar pa je najvišji organ odločanja za SDH skupščina holdinga, ki jo predstavlja vlada.

Ta lahko s skupščinskim sklepom odloči o prodajnem postopku omenjenih delnic, kar se je, denimo, leta 2017 zgodilo v prvem poskusu prodaje NLB-ja po metodi javne ponudbe delnic (IPO). Vlada je IPO po takratnih pogojih zavrnila, nato pa se je z Evropsko komisijo pogajala o spremembi zavez, tako da je glavni del IPO izvedla lani, preostanek pa bo letos.

Neuradno naj bi sicer ponudbe oddale Nova KBM z njenim lastnikom, skladom Apollo, madžarska OTP, ki je v procesu nakupa SKB banke od francoske skupine Societe Generale, in srbska AIK banka, ki je prevzela Gorenjsko banko.

Kot so nedavno neuradno pisale Finance, v SDH-ju od zainteresiranih kupcev 12. junija pričakujejo usklajene pogodbe o nakupu s končnimi ponudbami. Odpiranje ponudb in odločitev o izboru kupca je predviden za 17. junij, ko bodo zasedali nadzorniki SDH-ja.

Šarčev tvit pa je sledil temu, da so mediji v zadnjih dneh objavili več informacij o ovadbi zoper nekdanje člane sveta Banke Slovenije, ki so decembra 2013 podpisali odločbo o sanaciji bank.
Na podlagi te ovadbe so se mediji znova razpisali o domnevno spornih in neprofesionalnih postopkih ugotavljanja kapitalske luknje v slovenskih bankah in posledično predragi sanaciji, ne le v NLB-ju, temveč tudi drugih konec leta 2013 saniranih in podržavljenih bankah.

Tako naj bi država v vse banke vložila bistveno več denarja, kot bi ga sicer morala, to pa naj bi bila posledica dejanj in močnih pritiskov Evropske komisije, ki naj bi Slovenijo uporabila kot poskusnega zajčka za nova pravila o t. i. bail inu, ko pri reševanju bank sodelujejo tudi lastniki in upniki.

V Evropski komisiji so v petek za Slovensko tiskovno agencijo zapisali, da konkretnega vsebinskega komentarja na premierjev tvit nimajo, da pa v splošnem od držav članic EU-ja v postopkih državnih pomoči pričakujejo "izpolnjevanje zavez v danih rokih".

Šarec bi razmislil o prodaji Abanke