Sporni zid v Pesnici, za katerega ne vedo, kako visok je oziroma kako globoko seže. Foto: MMC RTV SLO
Sporni zid v Pesnici, za katerega ne vedo, kako visok je oziroma kako globoko seže. Foto: MMC RTV SLO

V razveljavljenem razpisu za prečkanje doline Glinščice pri gradnji drugega železniškega tira Koper–Divača je bila sporna višina zidu projekta v Pesnici, ki jo je kot referenco v razpisu za prečkanje Glinščice navedel konzorcij podjetij Markomark Nival.

Državna revizijska komisija je za razrešitev spora med tem podjetjem in družbo 2TDK, ki je razpis za prečkanje Glinščice razveljavila, mariborski fakulteti za gradbeništvo naročila izdelavo strokovnega mnenja. Obe strani naj bi po pisanju portala 24ur že plačali predujem za meritev, ki naj bi stekla v prihodnjih dneh.

Merili s hitrostjo zvoka po betonu

Medtem je gradbinec za portal potrdil, da je zid za njih izmerilo zasebno podjetje z metodo napetostnega valovanja. Na vrh zidu so pritrdili merilec pospeškov, ta po udarcu z ročnim kladivom potuje po betonu. V Pesnici so izvedli pet meritev na petih različnih lokacijah in ugotovili, da so "pričakovane globine zidu od 4,6 do 8,9 metra".

V družbi 2TDK so poudarili, da to vnovič "potrjuje dvome o ustreznosti reference podjetij konzorcija Markomark Nival". Ponudnik je moral namreč pri tem javnem naročilu izkazati, da "znaša dolžina zidu vsaj 50 metrov, pri čemer mora višina zidu presegati osem metrov v vsej zahtevani dolžini brez prekinitve", iz objavljenega pa izhaja, da "na zvezni dolžini 50 metrov zid ni višji od osmih metrov".

V družbi so navedli še, da gre za meritve, opravljene v avgustu. "Zato menimo, da gre pri tovrstnih člankih in navedbah za nedopustni pritisk na odločanje Državne revizijske komisije," so dodali.

Predsednik Državne revizijske komisije Samo Červek je v pogovoru za Večer povedal, da v tem postopku kljub dodatnim poizvedbam in pojasnilom udeležencev postopka niso mogli ugotoviti dejanskega stanja. "Dokumenti so diametralno nasprotujoči, prav tako trditve strank v postopku," je ponazoril.

Izdelavo študije so naročili pri fakulteti za gradbeništvo v Mariboru, saj so se skušali izogniti vsem, ki imajo tekoče pogodbe s podjetji, ki so oddala ponudbe, ali pa so imeli do nedavnega pogodbe s katerim izmed udeležencev tega postopka. "Lahko bi šli po strokovno mnenje v tujino, a bi na mnenje čakali mesece, stroški pa bi lahko dosegli tudi 100.000 evrov in več," je med drugim povedal za časopis.