Prizor s sindikalnega protesta. Foto: BoBo

Kot odgovor so predstavili predlog splošne kolektivne pogodbe za zasebni sektor, ki sledi zahtevi po odpravi razkoraka med najnižjimi osnovnimi plačami po tarifnih razredih in minimalno plačo.

Spodbudo socialnemu dialogu GZS-ja pozdravljajo, a se je treba zavedati, da je socialni sporazum širši dokument, ki naj bi vključeval vse socialne partnerje, je na medijski konferenci dejala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.

"Predlagatelji tega sporazuma niso bile vse delodajalske organizacije. Na današnjem sestanku je bilo videti, da se delodajalci na tem področju niso poenotili," je poudarila. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je namreč predlog sporazuma danes uradno predstavila drugim delodajalskim organizacijam in sindikatom.

GZS je predstavil načrt, kako priti do povprečne plače 2000 evrov bruto

Eden izmed predmetov predloga sporazuma je plačni model, ki ga skušajo sindikati že nekaj časa uskladiti. Po prenehanju splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo v zasebnem sektorju namreč ni več enotne ureditve plačnega sistema, je spomnila Jerkičeva. "Ostaja dogovarjanje na področju panog s kolektivnimi pogodbami dejavnosti, a je tudi to vedno slabše, šibkejše in poteka vedno redkeje," je dodala.

V predlaganem sporazumu je govora o rasti plač po mnenju sindikatov premalo. "Namere o razvoju ter rasti plač in zaposlovanja podpiramo, a pogrešamo mehanizme, ki bi nam to zagotavljali," je dejala Jerkičeva in predlogu GZS-ja zaradi tega očitala neuravnoteženost.

Naslednja poteza bo zdaj v rokah Ekonomsko-socialnega sveta, ki bo prihodnji petek imenoval delovno skupino za pripravo socialnega sporazuma. "Njena naloga bo uskladiti besedilo sporazuma, če bo to mogoče," je pojasnila Jerkičeva.

GZS za vključevanje dodatkov v minimalno plačo
V ZSSS-ju poudarjajo, da sporazuma, ki bi spremenil vsebino zakona o minimalni plači, ne bodo podprli. Na GZS-ju namreč želijo v minimalno plačo vključiti čim več dodatkov, česar pa trenutna zakonodaja ne predvideva.

Odgovor sindikatov na predlog socialnega sporazuma je torej splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, ki so jo danes predstavili delodajalcem. Vanjo želijo po besedah predsednika konfederacije sindikatov Pergam Jakoba Počivavška vključiti vse zaposlene v zasebnem sektorju.

Predlog je predstavil GZS, a sindikati opažajo, da delodajalska stran ni poenotena. Foto: BoBo

Kaj bi sindikati vključili v splošno kolektivno pogodbo
Predvideva tudi smiselno uporabo standardov pogodbe za ekonomsko odvisne delavce in ureja vse klasične institute, ki jih je mogoče najti v kolektivnih pogodbah dejavnosti. To so med drugim dodatna merila za odmero letnega dopusta in določitev povračila stroškov v povezavi z delom in dnevov odsotnosti z nadomestilom plače v posebnih primerih.

Vsebuje tudi tarifni del z določenimi prejemki delavcev. Pri oblikovanju tega so sledili zahtevi po odpravi razkoraka med najnižjimi osnovnimi plačami po tarifnih razredih in minimalno plačo. "Najnižja osnovna plača prvega tarifnega razreda bi se po našem predlogu postavila na raven minimalne plače, v določenem razmerju pa bi nato sledile najnižje osnovne plače v višjih tarifnih razredih," je pojasnil Počivavšek.

Ocenjevati, za koliko bi se v primeru uveljavitve splošne kolektivne pogodbe plače zvišale, je po besedah Jerkičeve zelo tvegano, zato se v to niso spuščali. "Zagotovo pa v tistih dejavnostih, ki niso pokrite s kolektivnimi pogodbami, lahko pričakujemo dvig plač vsaj za tisti del dodatkov, ki je nad minimalno plačo," je dodala.

Iz GZS-ja so sporočili, da predlog splošne kolektivne pogodbe razumejo v kontekstu, da ni pomembno, kdo predlog pripravi, ampak da se doseže najboljša rešitev. Pobudo sindikatov bodo natančno preučili, so dodali.

Današnjega sestanka se je po navedbah GZS-ja udeležilo 28 najvišjih predstavnikov delodajalskih organizacij in sindikalnih central. Strinjali so se, da je treba nadaljevati dejavnosti za krepitev socialnega dialoga, doseganje primerljivosti slovenskega plačnega sistema z evropskimi državami, ustrezno rast plač in vzpostavitev pogojev za čim boljše delovanje gospodarstva, so še navedli.