Obrtniki so desetletja varčevali, da bi dobili dodatek k pokojnini iz obrtniškega sklada. Toda ta se sesuva. Foto: Reuters
Obrtniki so desetletja varčevali, da bi dobili dodatek k pokojnini iz obrtniškega sklada. Toda ta se sesuva. Foto: Reuters

Vodstvo je na skupščini že predlagalo znižanje pokojnin za 30 odstotkov, a predlog ni dobil zadostne podpore. Nova skupščina, na kateri bodo znova odločali o tem predlogu, bo 13. maja. Pred vnovičnim odločanjem je Jean dejal, da je pokojnine treba znižati, "ker je država v letu 2016 refundacijo znižala s šestih milijonov evrov letno na 600.000 evrov, zato sredstev ni več dovolj". Ker želi vodstvo sklada zagotoviti, da bodo pokojnine dobili tudi najmlajši člani, jih mora znižati, sicer bodo ti ostali brez pokojnin.

Kljub znižanju pokojnin se bo sklad po njegovih besedah še dalje trudil pri državi doseči, tako s pogovori kot tožbami, da refundacija spet doseže šest milijonov evrov.

Gre za predlog znižanja poklicnih pokojnin, ki jih je sklad uvedel leta 1956 za obrtnike, ki po drugi svetovni vojni niso bili vključeni v pokojninsko zavarovanje. Sklad je poklicna zavarovanja prenehal tržiti leta 1996, medtem pa so obrtniki začeli vplačevati v državni pokojninski sistem.

Izplačila presegajo sredstva in obveznosti

V zavarovanje je bilo konec leta 2018 vključenih 9.344 upokojencev, 1.467 članov, ki imajo zavarovanje v mirovanju, in 1.485 aktivnih članov, ki plačujejo premije. Letne premije znašajo 890.000 evrov, letne pokojnine pa 9,4 milijona evrov.

"Likvidnosti je za okoli 15 let, nato pa se po sedanjem sistemu pokojnin ne bo več dalo izplačevati, ne le, da bi bile nižje," je opozoril predsednik uprave sklada Bojan Jean. Sklad namreč letno izplača približno tri milijone evrov preveč pokojnin glede na razpoložljiva sredstva in dolgoročne obveznosti. S takšno politiko pa sklad ni finančno trdna ustanova, kar pomeni, da tudi ne more ustanoviti zavarovalnice in nanjo prenesti novih produktov, ki jih trži.

Viri za izplačilo pokojnin so premije, finančni prihodki oz. lastna sredstva in refundacija države. Poklicno zavarovanje je dokladno zavarovanje, sredstva aktivnih članov pa so se sproti porabljala za aktivne člane. Sklad do 90. let razen tekoče likvidnosti ni imel zbranih sredstev. Takrat je začel oblikovati rezervacije in do leta 2018 zbral 165 milijonov evrov sredstev. Če bi želel še naprej izplačevati pokojnine v današnjem znesku, bi moral imeti 237 milijonov evrov.

OZS vidi rešitev v ZPIZ-u

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije predlogu znižanja pokojnin nasprotujejo in kot mogočo rešitev vidijo prenos teh zavarovanj na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Jean je dejal, da so imeli do zdaj več sestankov s predstavniki vlade, ki pa vztrajajo, da je trenutna zakonodajna ureditev ustrezna.

"Še vedno je mogoče, predvsem glede na odzive članov, da bodo te zadeve preučili. Kakršne koli spremembe pa bi trajale leta, obstaja tveganje ali bo zakon sploh sprejet in kakšen bo, v tem času pa bi porabili preveč sredstev. Že zdaj smo ta ukrep storili leto dni prepozno, saj smo čakali odzive nove vlade," je dodal.