Slovenija v letošnjem drugem četrtletju prvič po gospodarski krizi z javnofinančnim presežkom. Foto: Pixabay
Slovenija v letošnjem drugem četrtletju prvič po gospodarski krizi z javnofinančnim presežkom. Foto: Pixabay
false
Septembrska inflacija je bila na letni ravni 0,2-odstotna, na mesečni pa 0,1-odstotna. Foto: BoBo

Na prvi javnofinančni presežek po finančni in gospodarski krizi so vplivali tako višji prihodki kot nižji odhodki, in sicer prihodki so se v primerjavi z istim obdobjem lani povečali za 3,2 odstotka, odhodki pa zmanjšali za 3,7 odstotka, je na novinarski konferenci Statističnega urada RS (Surs) dejala Nina Stražišar.

V drugem četrtletju so se sicer tako kot že v prvem četrtletju zmanjšali prihodki od naložbenih podpor, predvsem sredstva EU-ja, a so se iz naslova davkov in prispevkov povečali za 5,7 odstotka. "To kaže na okrevanje slovenskega gospodarstva," je poudarila Stražišarjeva.

Prav tako se je izboljšalo stanje dolga države, saj se je ta z 32,314 milijarde evrov oziroma 82,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) znižal za 1,2 odstotka. V celem letu bodo sicer slovenske javne finance po napovedih finančnega ministrstva še vedno imele primanjkljaj. Bilo naj bi ga za 878 milijonov evrov oz. 2,2 odstotka BDP, torej 0,7 odstotne točke BDP-ja manj kot konec leta 2015.

Manjši izdatki države, več za plače
Država je tudi v drugem četrtletju nadaljevala z zmanjševanjem izdatkov. Najbolj so se zmanjšali kapitalski transferji, in sicer za 66,4 odstotka ter investicije za 48,9 odstotka, pri slednjih je poglavitni vzrok v zaključku stare in prehodu na novo finančno perspektivo EU.

Rast izdatkov države za obresti se še naprej umirja. V drugem četrtletju 2016 so ti izdatki znašali 294 milijonov evrov, kar je 3,8 odstotka več kot v istem obdobju leta 2015. So se pa med aprilom in junijem že tretje četrtletje zapored povečala sredstva države za zaposlene, tokrat za 6,7 odstotka, kar je po navedbah Stražišarjeve predvsem posledica sproščanja varčevalnih ukrepov in posledične rasti plač v javnem sektorju.

Konec lanskega leta je bil dolg države pri 32,071 milijarde evrov oziroma 83,1 odstotka BDP-ja, konec letošnjega drugega četrtletja pa pri 32,314 milijarde evrov oziroma 82,3 odstotka BDP-ja. Do konca leta se bo po napovedih finančnega ministrstva zmanjšal na 32,068 milijarde evrov oziroma 80,2 odstotka BDP-ja, to pa po besedah Stražišarjeve pomeni, da ga bo treba v tretjem in četrtem četrtletju zmanjšati za po približno 240 milijonov evrov.

Septembrska inflacija na letni ravni 0,2-odstotna
Cene so se v Sloveniji septembra na mesečni ravni zvišale za 0,1 odstotka, na letni pa za 0,2 odstotka. Največ so k septembrski mesečni rasti cen življenjskih potrebščin, in sicer 0,6 odstotne točke, prispevale višje cene oblek in obutve, saj so se ob prihodu jesensko-zimske kolekcije oblačila podražila za 9,2 odstotka, obutev pa za 7,9 odstotka. Višje cene goriv in maziv pa so k mesečni inflaciji prispevale 0,1 odstotne točke, so objavili na Statističnem uradu RS (Surs).

Skupno rast cen septembra v primerjavi z avgustom so na drugi strani za 0,6 odstotne točke najbolj znižale nižje cene počitnic v paketu, saj so bile te v povprečju nižje za 16,2 odstotka, je danes objavil statistični urad.

Na letni ravni so za deveti letošnji mesec ugotovili inflacijo, medtem ko je bila septembra lani v Sloveniji 0,6-odstotna deflacija.