Sporazum, ki bo v Slovenijo pripeljal plinovod Južni tok, sta podpisala predsednik uprave Geoplina Marjan Eberlinc in direktor ruskega energetskega velikana Gazprom Aleksej Miller. V skupni družbi s sedežem v Sloveniji bo vsako podjetje sodelovalo s polovičnim deležem v kapitalu.

"Slovenija ima s tem projektom velike prednosti, predvsem v smislu energetske varnosti. Znano je, da se v Evropi in svetu bije prava bitka za energente, in doseči cilj, da podpišeš dogovor o tem, kako boš lahko po drugi poti uspel dobavljati in prenašati zemeljski plin, je prav gotovo neka dobra osnova za dodatno energetsko varnost," je po podpisu sporazuma dejal Eberlinc.
Rusi imajo pripravljene rezervne načrte
Projekt se je v zadnjem času sicer znašel v težavah, saj Rusiji s Turčijo ni uspelo doseči dogovora o gradnji plinovoda pod turškim morjem. Zato se pojavljajo ugibanja, da naj bi Rusija razmišljala celo o opustitvi projekta ali o njegovi racionalizaciji, toda, kot zagotavljajo analitiki, gre le za pritisk na Turčijo, da bi čim prej pristopila k projektu.
Na novinarski konferenci po srečanju s slovenskim premierjem Borutom Pahorjem na Brdu pri Kranju je ruski premier Vladimir Putin dejal, da projekt ni ogrožen, odnose s Turčijo pa je označil za dobre in raznolike.
Putin je napovedal, da bo Rusija Turčiji predložila dodatne dokumente glede ekologije in trase plinovoda, nato pa pričakujejo tudi dokončni dogovor o plinovodu Južni tok.
Ob tem je ruski premier dejal, da so pripravljeni na kakršen koli razvoj dogodkov glede dostave ruskega plina evropskim porabnikom. Eden izmed rezervnih načrtov je utekočinjenje plina na obali Črnega morja in nato njegov transport do bolgarske obale ter od tam naprej, druga možnost pa je tudi utekočinjenje na ruskem polotoku Jamal in nato ladijski transport do južne Evrope.

Glede pravil Evropske unije o omejevanju lastništva nad plinovodi v Uniji, kar pomeni delitev na lastnike transporta in lastnike produkta, je Putin dejal, da bi to povečalo stroške plina, saj bi vključevalo tretjega posrednika. Sam transport je po njegovih besedah nerentabilen in podjetja ga imajo samo zato, da imajo dobičke od plina. Ob tem je izrazil upanje, da bodo v EU-ju sledile korektive pravil glede plinskih podjetij.

Plinovod do leta 2015
Projekt Južni tok je bil prvič napovedan junija leta 2007, Slovenija pa je k njemu pristopila novembra leta 2009 med obiskom slovenskega premierja Boruta Pahorja v Moskvi.

Plinovod naj bi potekal od Rusije pod Črnim morjem do Bolgarije, nato pa bo en krak potoval čez Grčijo do južne Italije, drugi pa v Italijo čez Srbijo, Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo ali čez Srbijo, Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo.

Po napovedih bo naj bi bil plinovod končan leta 2015, letno pa naj bi po plinovodu steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina.

Slovenija prva s študijo
Študija izvedljivosti za slovenski odsek projekta, za katero je bil pristojen Geoplin, je bila konec lanskega leta predana Gazpromu in izsledki so pokazali, da sta umestitev in potek plinovoda čez slovensko ozemlje mogoča.

Gazprom je izrazil zadovoljstvo s kakovostjo in pravočasno izdelavo slovenske študije, ki je bila izdelana prva med vsemi študijami na trasi Južnega toka od Črnega morja naprej. V ruskem podjetju pričakujejo, da bo do poletja izdelana študija za celotno traso plinovoda.

Slovenija poudarja, da nam plinovod daje pomembno vlogo tranzitne države za oskrbo osrednje in južne Evrope ter da krepi naš geostrateški položaj. Projekt Sloveniji omogoča tudi sodelovanje pri investiciji, gradnji, lastništvu in upravljanju plinovoda.

V Evropski uniji pričakujejo, da bo plinovod prispeval k diverzifikaciji plinovodnih poti za oskrbo evropskih porabnikov, kar naj bi prineslo večjo zanesljivost oskrbe s plinom.

Južni tok kot ovira Nabuccu
Gradnja plinovoda je deležna tudi kritik in politični analitik za vzhodnoevropske zadeve za fundacijo Jamestown Vladimir Socor je za oddajo Globus na TV Slovenija povedal, da se mu zdi projekt nerealen in da je predvsem namenjen oviranju konkurenčnega evropskega projekta plinovod Nabucco.

"Ruski projekt Južnega toka je bil začrtan, da bi preprečil postavitev Nabucca. Zato gledam na Južni tok kot na oviranje Nabucca," je dejal Socor. "Glede na vse to se mi zdi Južni tok popolnoma nerealen, označil sem ga za politično zavajanje. Je namreč predrag, da bi bil finančno sprejemljiv, saj naj bi po podatkih Gazproma njegova gradnja stala od 20 do 30 milijard dolarjev."

Po besedah Socorja Rusi tako upajo, da bodo vse te države finančno podprle gradnjo Južnega toka in tako rekoč finančno podprle svojo odvisnost od Rusije. To je torej ruska strategija, s katero naj bi države - morda tudi Slovenijo - pripravili do tega, da bodo same finančno podprle svojo energetsko odvisnost od Rusije. "Menim, da je to popolnoma nerealno," pravi.

Na vprašanje, kaj meni o vladah držav članic EU-ja, ki so že privolile v koncesijo, je Socor dejal, da je to posledica njihove slabe analize. Do leta 2009 je Južni tok namreč izgubil vso kredibilnost zaradi visokih stroškov, ki si jih ne morejo privoščiti, pa tudi zato, ker je Rusija izgubila nadzor nad turkmenskim plinom. "Šele takrat, okoli leta 2009, so tudi evropske vlade spoznale, da je Južni tok slepilo, navadno zavajanje," je končal Socor.