Dan po skupščini NLB-ja, na kateri je lastništvo potrdilo 381-milijonsko dokapitalizacijo največje slovenske banke, sta minister Janez Šušteršič in državni sekretar na ministrstvu podrobneje predstavila dogovor med največjima lastnikoma banke, državo in belgijsko banko KBC, s katerim sta si, menijo na ministrstvu, "enakomerno porazdelila tveganje".

Kot je znano, bo država z odkupom t. i. obveznic CoCo prispevala 320 milijonov, KBC pa z dokapitalizacijo 61 milijonov. Nove delnice bo belgijska banka plačala po ceni 41 evrov za delnico NLB. Cena ni prenizka, pravijo na ministrstvu za finance, saj je še vedno 47 odstotkov knjižne vrednosti, kar je znotraj obsega dokapitalizacij v evroobmočju.

"Finančno, če gledamo na papirju, KBC daje približno polovico (če upoštevamo znesek brez diskontov) zneska države, vendar daje dejanski denar, država pa bo morala denar dati šele čez eno leto, če se bo pokazala potreba, torej če bi odstotek kakovostnega temeljnega kapitala padel pod sedem odstotkov," je še razložil minister in dodal: "Najpozneje čez eno leto bo ta denar znova na voljo." Denarja tudi sicer ne bi mogli vzeti iz banke, saj gre za način zagotavljanja stabilnosti banke, še pravi in dodaja, da denar na ta način prinaša dodatno korist.

KBC ima zdaj interes ostati v banki
Minister je ob tem poudaril, da so kar nekaj časa potrebovali, da so sogovornike prepričali, da imajo resničen interes za iskanje strateškega partnerja, saj so zaradi dogodkov v zadnjem času vlagatelji zaupanje v slovensko banko izgubili: "KBC ima zdaj interes, da bi v banki ostal v približno takšnem deležu, kot ga je zdaj z dokapitalizacijo pridobil." Zdaj ko so prepričali KBC, pa delo še zdaleč ni končano."Skupaj s KBC-jem, ki ga dojemamo ne samo kot vlagatelja, ampak kot enakovrednega partnerja, iščemo strateškega partnerja," je pojasnil Šušteršič.

Še vedno pa poteka tudi skrbni pregled banke, ki bo končan v prihodnjih tednih - rok je sicer do konca meseca. Šušteršič pojasnjuje, da se je zavleklo zato, "ker je to najbolj skrben od skrbnih pregledov". "Nobena mapa v banki ne bo ostala zaprta," je obljubil in dodal, da bodo rezultati skrbnega pregleda podlaga pri iskanju strateških partnerjev in osnova za oceno dejanskega stanja banke. Skrbni pregled bo po njegovih besedah tudi podlaga za oceno, ali Slovenija zaradi NLB-ja potrebuje pomoč EU-ja.

Šušteršič je sicer še prepričan, da NLB nove dokapitalizacije, če bo šlo vse po načrtih, ne bo potreboval, ampak se bo vse rešilo z novim(i) strateškim(i) partnerjem/-i. Tudi zato minister verjame, da se Slovenija ne bo pridružila skupini držav, ki so morale (predvsem zaradi težav bančnega sistema) zaprositi za evropsko pomoč.

Novi nadzorniki izbrani, ker "imajo izkušnje, nekaj jih deluje tudi v tujini"
Minister se je na kratko dotaknil tudi sredine menjave nadzornikov NLB-ja - njihova glavna naloga je čim prej imenovati novo upravo, saj je njen trenutni predsednik Božo Jašovič odstopil že pred pol leta. Ker je kar nekaj novih članov nadzornega sveta javnosti bolj ali manj neznanih, se ni mogel izogniti vprašanju o njihovih dozdajšnjih dosežkih. "Večina teh ljudi ima izkušnje v finančnem, bančnem svetu. Kar nekaj jih tudi deluje v tujini. To so glavni razlogi za njihovo imenovanje," je na kratko opisal njihove vrline.