Potem ko so prejšnji teden delniški indeksi v New Yorku izgubili dobra dva odstotka (največ letos), je zadnji teden spet prinesel lepo rast. Letos je Dow Jones pridobil že več kot 2.500 točk oziroma 10,8 odstotka, še več, za skoraj 16 odstotkov, pa se je zvišala vrednost tehnološkega indeksa Nasdaq. Foto:
Potem ko so prejšnji teden delniški indeksi v New Yorku izgubili dobra dva odstotka (največ letos), je zadnji teden spet prinesel lepo rast. Letos je Dow Jones pridobil že več kot 2.500 točk oziroma 10,8 odstotka, še več, za skoraj 16 odstotkov, pa se je zvišala vrednost tehnološkega indeksa Nasdaq. Foto:
Tesla je predstavila Model Y, katerega cena se bo začela pri 39 tisoč dolarjih. S tem električnim avtomobilom bo mogoče ob enem polnjenju prevoziti 480 kilometrov. Cena Teslinih delnic je v petek padla za pet odstotkov, letos pa že za 17 odstotkov.
Vrednost bitcoina se je ob visokem prometu spet povzpela nad 4.000 dolarjev.

Če začnemo v New Yorku: v zadnjem tednu je Dow Jones (ob resda najnižjem letošnjem prometu) pridobil 1,6 odstotka, indeks S&P 2,9 odstotka (največ po novembru), tehnološki Nasdaq pa kar 3,8 odstotka. Kitajska tiskovna agencija je poročala, da sta Washington in Peking dosegla znaten napredek v trgovinskih pogovorih, zato so najbolj pridobivale delnice podjetij, ki velik delež prometa ustvarijo na Kitajskem, kot je sektor polprevodnikov. Še večjo zabavo na Wall Streetu je pokvaril Boeing. Zaradi dveh tragičnih nesreč letala 737 MAX so ta model letala prizemljili po vsem svetu, Boeingove denice pa so strmoglavile za več kot deset odstotkov. Ko je podjetje najavilo, da bo v naslednjih tednih predstavilo nadgradnjo nadzorne programske opreme za 737 MAX, so delnice le oživele.

Nobenega navdušenja ob predstavitvi novega Teslinega modela

Tesline delnice so v petek, dan po tem, ko je proizvajalec električnih avtomobilov v Los Angelesu predstavil dolgo pričakovani Model Y, padle za pet odstotkov, na 275 dolarjev. Lani junija je prvi mož podjetja Elon Musk napovedal, da bodo kupci Model Y lahko dobili v prvi polovici leta 2020, zdaj pa pravi, da bo treba na novi avtomobil počakati vsaj do jeseni 2020. Cena osnovne različice Modela Y bo 39 tisoč dolarjev, najdražje pa 60 tisoč. Pričakovanja so precejšnja, saj Musk verjame, da bodo prodali toliko Modelov Y, kot vseh treh prejšnjih modelov skupaj, čeprav bo konkurenca v tem segmentu zelo huda. Letos so se Tesline delnice pocenile za 17 odstotkov, tržna vrednost podjetja se je znižala za skoraj 10 milijard dolarjev, na 47,6 milijarde.

Rast tudi v Londonu in Frankfurtu, ne pa tudi v Ljubljani

Evropske borze so dosegle najvišjo točko v zadnjih petih mesecih, tudi londonski FTSE100 je ves teden pridobival vrednost, saj se zdi, da se bodo Britanci le izognili kaotičnemu brexitu. Frankfurtski DAX30 se je v petih dneh zvišal za dva odstotka, pri čemer je v petek kljub polomu delnic Wirecarda (pocenile so se za devet odstotkov, saj so pri banki Citi znižali njihovo ciljno vrednost) pri 11.725 točkah dosegel letošnji vrh in se povzpel nad 200-dnevno drseče povprečje, kar obljublja nadaljnjo rast. Ljubljanska borza je šla spet svojo pot: po visoki rasti teden prej (indeks SBITOP je dosegel najvišjo raven po avgustu) se je SBTOP (861 točk) na tedenski ravni spustil za 1,3 odstotka, potem ko so se za pet odstotkov pocenile Telekomove delnice, za tri odstotke pa Triglavove in Krkine.

V tem tednu nov sestanek Feda
Na trgu obveznic prav tako prevladujejo bikovska gibanja, kar posledično pomeni vse nižje zahtevane donosnosti. Po objavi podatka, da je ameriška industrijska proizvodnja februarja nazadovala drugi mesec zapored, tovarniška dejavnost v zvezni državi New York pa je bila nižja od pričakovanj, je donosnost ameriške dveletne (2,44 %) in desetletne (2,59 %) obveznice zdrsnila najnižje po januarju. Pri nemški desetletni obveznici je zahtevana donosnost pod 0,1 odstotka, pri slovenski 0,65 odstotka. V novem tednu se bo na redni seji sestala ameriška centralna banka. Pričakovati je, da bo Fed obresti pustil nespremenjene, tako da bodo vlagatelji raje poskušali ujeti kakšen namig, kaj bo z obrestmi v preostanku leta. Nekateri verjamejo, da Fed zaradi slabših gospodarskih razmer monetarne politike letos sploh ne bo dodatno zaostroval.

Dow Jones (ZDA)

25.849 točk

Nasdaq (ZDA)

7.688
DAX30 (Frankfurt)11.685
Nikkei (Tokio)21.450
10-letne am. obvezn.

donos: 2,59 %

10-letne slov. obvezn.donos: 0,65 %
EUR/USD

1,1318

EUR/CHF

1,1344

bitcoin

4.030 USD

nafta brent67,03 USD
zlato

1.301 USD

euribor (6-mesečni)–0,232 %

Nafta spet na letošnjem vrhu
Pričakovanja, da se bo z ohlajanjem svetovnega gospodarstva ohladil tudi naftni trg, se za zdaj ne uresničujejo. Kitajska, največja uvoznica nafte, je v prvih dveh letošnjih mesecih porabila dobrih šest odstotkov več nafte kot lani – rekordnih 12,68 milijona sodov dnevno. Ker se je Opec odločil, da oklesti proizvodnjo, Savdska Arabija pa je pri teh prizadevanjih še posebej nepopustljiva, so se cene nafte letos povzpele za več kot 20 odstotkov in ta teden dosegle novo najvišjo letošnjo vrednost. Za 159-litrski sod brenta je bilo treba odšteti 68,14 dolarja, za sod ameriške lahke nafte pa 59 dolarjev. Na tedenski ravni se je lahka nafta podražila za 3,2 odstotka, brent pa za 1,7 odstotka. Opec so bo spet sestal 17. aprila in na novo odločal o politiki proizvodnih kvot. Teden je prinesel tudi rast cen zlata, paladija (nov rekord pri 1.567 dolarjih za unčo) in bitcoina, ki se je v noči na soboto spet povzpel nad 4.000 dolarjev.

Svetovna zadolženost dosegla 234 odstotkov BDP-ja

Končajmo s poročilom bonitetne agencije Standard & Poor, ki potrjuje, da je zaradi rekordno nizkih obrestnih mer zadolženost po vsem svetu vse višja. Junija 2018 je skupna svetovna zadolženost (vlade, podjetja + gospodinjstva) znašala 234 odstotkov svetovnega BDP-ja, medtem ko je bila leta 2008 še 208-odstotna. Predvsem države so se še dodatno zadolžile, tako da je vladni dolg z 62 porasel na 82 odstotkov, potem ko se je v razvitih državah zadolženost z 71 zvišala na 104 odstotke BDP-ja. Skupna zadolženost podjetij se je z 82 zvišala na 93 odstotkov, kar pa tokrat ne gre na rovaš industrijskih držav, ampak se je predvsem v državah v razvoju podjetniški sektor čezmerno zadolžil (z 59 na 97 odstotkov). Ob morebitni novi krizi so seveda takšna gibanja zelo skrb vzbujajoča.